Tiste dni je Marija vstala in se v naglici odpravila v gričevje, v mesto na Judovem. Stopila je v Zaharijevo hišo in pozdravila Elizabeto. Ko je Elizabeta zaslišala Marijin pozdrav, se je dete veselo zganilo v njenem telesu. Elizabeta je postala polna Svetega Duha in je na ves glas vzkliknila in rekla: »Blagoslovljena ti med ženami, in blagoslovljen sad tvojega telesa! Od kod meni to, da pride k meni mati mojega Gospoda? Glej, ko je prišel glas tvojega pozdrava do mojih ušes, se je dete v mojem telesu od radosti zganilo. Blagor ji, ki je verovala, da se bo izpolnilo, kar ji je povedal Gospod!« In Marija je rekla: »Moja duša poveličuje Gospoda in moj duh se raduje v Bogu, mojem Odrešeniku, kajti ozrl se je na nizkost svoje služabnice. Glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi, kajti velike reči mi je storil Mogočni in njegovo ime je sveto. Njegovo usmiljenje je iz roda v rod nad njimi, ki se ga bojijo. Moč je pokazal s svojo roko, razkropil je tiste, ki so ošabni v mislih svojega srca. Mogočne je vrgel s prestolov in povišal je nizke. Lačne je napolnil z dobrotami in bogate je odpustil prazne. Zavzel se je za svojega služabnika Izraela in se spomnil usmiljenja, kakor je govoril našim očetom: Abrahamu in njegovemu potomstvu na veke.« Marija je ostala z njo približno tri mesece, potem pa se je vrnila na svoj dom.
Uvodna molitev: Gospod, verujem v tvojo čudovito sijočo slavo, čeprav je skrita mojim očem. Upam v mir in večno veselje sveta, ki prihaja, kajti ta svet je dolina solz. Ljubim te, čeprav včasih, kadar trpim, nisem sposoben prepoznati ljubezni v tvojih namerah. Ti si moj Bog in moje vse!
Prošnja: Gospod, pomagaj mi biti ponižen!
Razmišljanja:
- Vsi rodovi me bodo blagrovali: Ko je papež Pij XII. razglasil dogmo o vnebovzetju, je to povzročilo veliko veselje v svetu katoličanov. Verjeli smo že stoletja, zdaj pa je postalo tudi uradno. Devica Marija je bila povzdignjena v nebesa, da bi delila slavo in veselje svojega Sina in našega Gospoda. Vedno smo gledali Marijo kot našo mater, zato nas praznik Vnebovzetja napolnjuje s srečo. Marija je s Kristusom in ona je naša mati bolj kot kdajkoli. Zaupamo se ji na enak način, kot je to storil sv. papež Janez Pavel II., “Totus Tuus”.
- Razpršitev ošabnih: Vzvišeni in ošabni ljudje so običajno zelo osredotočeni na vse, kar služi njihovim interesom. Zato je “razpršitev” zelo dober glagol za opis tistega, kar se jim zgodi, ko deluje Božja volja. Marija se veseli te “razpršitve”, toda kdo so ošabni? Morda ni treba gledati dlje od sebe, kajti tudi mi se borimo z grehom ošabnosti! Marija se veseli, če se ta ošabnost razprši in pogledamo drugače. Namesto da bi stvari gledali le iz svojega ozkega vidika, ta “razpršitev” odpre “misli naših src”, da vidimo tudi potrebe drugih. Nič ni bolj marijansko kot to.
- Povišanje ponižnih: Praznik Vnebovzetja je dokaz, da Bog dobesedno povišuje ponižne. Podobno kot njen Sin in njegov vnebohod, je Marijo Bog povzdignil v kraljestvo večnega življenja. Včasih se oklepamo ponosa iz občutka samoohranitve: “Če ne bom pazil nase, kdo bo?” Toda Marijina ponižnost je zame nauk. Naša prava izpolnitev je v tem, da postajamo vsak dan bolj izpolnjeni v Bogu; to lahko storimo le, če nismo polni samega sebe. Marijo prosim, naj mi pomaga živeti v polnosti in izkusiti pravo veselje - povišanje v ponižnosti.
Pogovor z Jezusom: Gospod, hvala ti, ker si nam dal tako čudovito mater! To mi pomaga, da ostanem na poti izpolnjevanja tvoje volje. Pomagaj mi, da bom sposoben v svoji duši peti Magnificat: “Velike reči mi je storil Vsemogočni!”
Sklep: Radodaren in vesel bom, ko me prosijo za pomoč!