Tisti čas je govoril Jezus velikim duhovnikom in starešinam ljudstva: »Kaj se vam zdi? Neki človek je imel dva sina. Stopil je k prvemu in mu rekel: ›Sin, pojdi danes delat v moj vinograd!‹ Ta je odgovoril: ›Pojdem, gospod‹, pa ni šel. Stopil je pa k drugemu in rekel prav tako. Ta je odgovoril: ›Nočem‹, pozneje pa se je skesal in šel. Kateri teh dveh je spolnil očetovo voljo?« Pravijo: »Zadnji.«
Jezus jim reče: »Resnično, povem vam, da pojdejo cestninarji in nečistnice v Božje kraljestvo prej ko vi. Kajti Janez vas je učil pot pravičnosti in mu niste verjeli, cestninarji in nečistnice pa so mu verjeli; vi ste pa to videli in se tudi potlej niste pokesali, da bi mu verjeli.«
Uvodna molitev: Oče, tukaj sem, pred teboj, pripravljen odpreti svoje srce. Verujem, da si moj Bog, moj Stvarnik. Trdno sem prepričan, da me vsak dan vodiš bližje Domu. Želiš si me približati sebi, saj si mi dal svojega edinega Sina za Odrešenika. Ljubim te, želim sodelovati v tvojih ljubečih načrtih za moje odrešenje in za odrešenje mnogih duš. Tukaj sem, Gospod, da izpolnim tvojo voljo!
Prošnja: Gospod, pomagaj mi velikodušno sodelovati v tvojem delu odrešenja.
Razmišljanja:
- Reči »da, ampak ne«: Zdi se, da dlje kot sledimo Jezusu, bolj postajamo kot drugi sin v priliki. Bogu smo rekli »da.« Naš namen je slediti njemu, a na koncu se zdi, da mu ne sledimo najbolje. Spodleti nam. Nato obnovimo svojo zaobljubo, da mu bomo pobližje sledili, a kmalu spet ves čas namenjamo sebi in zanj naredimo bolj malo. Kaj je narobe? Ne želimo si zares biti kot drugi sin, ki je rekel »da« le z ustnicami. V katerem aspektu svojega življenja govorim »da, ampak ne?«
- Delati najmanj, kar je potrebno: Ali ni del problema tudi to, da Jezus ne zaseda prvega mesta v našem življenju? Glede na to, da živimo v svetu, kjer mu večina mlačno sledi, če sploh, si z lahkoto predstavljamo, da mi svojo vero prakticiramo izjemno, če ne celo odlično. Lahko je misliti na takšen način, tudi ko delamo malo več, kot je nujno, ali če živimo z zmotnim prepričanjem o nekaterih osnovnih vrlinah, kot sta ljubezen do bližnjega in čistost. Kaj, če bi bili v svoji veri, svojem krščanstvu, oznanjevanju, ocenjeni tako, kot smo v službi? Bi službo ohranili, če ne bi nikoli storili več, kot je treba, ali če ne bi imeli ene od osnovnih sposobnosti, potrebne zanjo? Zakaj mislim, da mi bo uspelo z zanič delom, kadar gre za Jezusa? Ali pozabljam, da me Bog Oče vabi na delo v svoj vinograd, Cerkev, ne kot služabnika, ampak kot njegovega sina ali njegovo hčerko?
- Ključen sem za odrešitev duš: Slediti Jezusu je moja najpomembnejša naloga v življenju, pomembnejša od katerekoli službe. Dal mi je poslanstvo, podobno njegovemu. Naš Gospod si želi, da si pridobim milosti ne le zase, ampak za mnogo duš, čeprav jih mogoče nikoli ne bom spoznal. Te milosti bi lahko bile ključne za odrešenje mnogih duš. Seveda, če sem poročen, bi moj zakonec in moji otroci prvi imeli korist od milosti, ki jih pridobim z molitvijo, dobrimi deli in žrtvami. Poleg tega ne morem vedeti, koliko drugih ljudi bo odvisnih od moje svetosti. Pripravljen moram biti kadarkoli pričevati za Jezusa in biti zvesto orodje njegove milosti za kogarkoli, ki ga pošlje v moje življenje.
Pogovor s Kristusom: Dragi Jezus, pripravljam se na praznovanje začetka tvojega poslanstva odrešenja. Pomagaj mi doumeti pomembnost dela tvojega poslanstva, ki si mi ga zaupal, da ga bom lahko tako dobro uresničil, kot si ti želiš. Pomagaj mi biti bolj zvest v mojem vsakodnevnem krščanskem življenju in biti tvoja priča v vsaki situaciji. Pomagaj mi druge voditi k tebi z resnično krščansko ljubeznijo in ne s ponosom, da jih moje vedenje ne bo od tebe odvračalo, ampak privlačilo. Pomagaj mi vedno biti luč moji družini, tako kot si ti to želiš.
Sklep: Kateri del poslanstva opravljam najslabše? Danes si bom vzel čas za razmislek, kako to izboljšati in to udejanjil.