Ko se je Jezus bližal Jerihi, je slep človek sedél kraj pota in prosil vbogajme. Ko je slišal množico, ki je šla mimo, je vpraševal, kaj bi to bilo. Povedali so mu: »Mimo gre Jezus iz Nazareta.« In zavpil je: »Jezus, Sin Davidov, usmili se me!« Spredaj gredoči so ga svarili, naj utihne. On pa je še glasneje kričal: »Sin Davidov, usmili se me!« Jezus je tedaj obstal in rekel, naj ga pripeljejo k njemu. Ko se je približal, ga je vprašal: »Kaj hočeš, da ti storim?« On pa je rekel: »Gospod, da spregledam.«
In Jezus mu je rekel: »Spreglej, tvoja vera te je ozdravila.« V hipu je spregledal, šel za njim in slavil Boga. In vse ljudstvo je dalo Bogu hvalo, ko je to videlo.
Uvodna molitev: Gospod Jezus, ti si Alfa in Omega. Podaril si mi življenje in mi ponujaš večno življenje s teboj. Zaslužiš si mojo čast, hvaležnost in ljubezen, a vendar se nikoli ne vsiljuješ. Hvala ti, ker spoštuješ mojo svobodo, da se lahko sam odločim zate. Vse, kar imam, je tvoje; vse to ti vračam nazaj.
Prošnja: Gospod, podari mi večjo vero v tvojo nenehno prisotnost v mojem življenju!
Razmišljanja:
- Prosjačenje ob cesti: Kolikokrat v življenju smo se počutili kot ta slepi berač, ki sedi ob cesti na tleh in v stiski—fizično, duhovno ali čustveno? Ko ljudje vidijo našo stisko, se različno odzovejo. Nekateri gredo preprosto brezbrižno mimo. Morda nam vržejo kakšen kovanec, a nam v resnici ne pomagajo iz našega obupa ali težav. Drugi se morda posmehujejo ali se ne upajo pogledati v oči. Nekateri nas celo grajajo, kot ljudje v evangeliju, ki so beraču rekli, naj bo tiho. Tako kot slepi berač iz današnjega evangelija, ki si ni mogel sam pomagati, da bi spregledal, tudi mi ne moremo sami sebi dati tistega, kar najbolj potrebujemo—vere. Ali redno prosim za večjo vero? Se zavedam, kako zelo močno potrebujem vero?
- Jezus gre mimo: Jobova knjiga pravi, da je “življenje na zemlji težavno” (prim. Job 7,1). Zato nas ne sme presenetiti, če v svojem krščanskem življenju doživljamo težke udarce in celo padce. Bog ne želi, da bi obupali. Želi, da so ti trenutki priložnost, da se obrnemo nanj, na vir moči in pomoči, ki jo potrebujemo. Drugi glasovi nam bodo govorili, naj bomo tiho, naj ne motimo Gospoda: “Saj lahko vse rešiš sam,” “S toliko obveznostmi, kako boš našel čas za molitev?” Jezus nenehno hodi mimo. On je edini, ki mi lahko prinese mir, po katerem moje srce hrepeni in si ga želi. “Jezus, Davidov sin, usmili se me!”
- “Gospod, prosim, naj spregledam!”: Jezus nam obljublja, da bo poslušal našo prošnjo, kot je poslušal slepega človeka. Toda kaj naj bi bila naša prošnja? Morda bolj udoben stol, da bomo lažje prosjačili ob cesti? Morda lepa srebrna skodelica za zbiranje kovancev? Ali pa naj bo naša prošnja, da spregledamo? Pogosto tisto, kar resnično potrebujemo, ni tisto, za kar prosimo v molitvi. Potrebujemo vid, ki ga lahko nudi le krepost vere. Potrebujemo sposobnost, da vidimo vse z Božjega vidika in da razumemo, kako so težave in preizkušnje, ki jih doživljamo, del širše slike. Potrebujemo trdno zagotovilo končne zmage Jagnjeta Jezusa in moč, da vztrajamo v zvestobi. Gospod, prosim, naj vidim, povečaj mojo vero!
Pogovor s Kristusom: Gospod Jezus, dovoli mi, da te slavim in poveličujem, ker me vedno spremljaš in nikoli ne zapustiš v mojih bojih in preizkušnjah! Povečaj mojo vero, da bom lahko izkusil tvojo ljubezen tudi sredi težav in preizkušenj!
Sklep: Danes bom molil tri “Očenaše” za večjo vero med člani moje družine.