Med tistimi, ki so na praznik prišli počastit Boga, je bilo tudi nekaj Grkov. Ti so stopili k Filipu, ki je bil iz Betsajde v Galileji, in ga prosili: »Gospod, radi bi videli Jezusa.« Filip je šel in to povedal Andreju. Andrej in Filip pa sta stopila k Jezusu in mu to povedala. Jezus jima je odgovoril: »Prišla je ura, da se Sin človekov poveliča. Resnično, resnično, povem vam: Če pšenično zrno ne pade v zemljo in ne umre, ostane sámo; če pa umre, obrodi obilo sadu. Kdor ima rad svoje življenje, ga bo izgubil; kdor pa sovraži svoje življenje na tem svetu, ga bo ohranil za večno življenje. Če kdo hoče meni služiti, naj hodi za menoj, in kjer sem jaz, tam bo tudi moj služabnik. Če kdo meni služi, ga bo počastil Oče.« »Zdaj je moja duša vznemirjena. In kaj naj rečem? Oče, reši me iz te ure? Zavoljo tega sem vendar prišel v to uro. Oče, poveličaj svoje ime!« Tedaj je prišel glas iz nebes: »Poveličal sem ga in ga bom spet poveličal.« Množica, ki je stala zraven in to slišala, je govorila: »Zagrmelo je.« Drugi pa so govorili: »Angel mu je govoril.« Jezus je odgovoril in rekel: »Ta glas ni nastal zaradi mene, ampak zaradi vas. Zdaj je sodba nad tem svetom, zdaj bo vladar tega sveta izgnan ven, in ko bom povzdignjen z zemlje, bom vse pritegnil k sebi.« To pa je rekel, da je označil, kakšne smrti bo umrl.
Uvodna molitev: Gospod, čas molitve je najpomembnejši del dneva. Vem, da če se ti predam z gorečnostjo, bo vse, kar koli bom delal, blagoslovljeno s tvojo milostjo. Tu sem, Gospod, poln zaupanja in hvaležnosti za tvojo očetovsko ljubezen.
Prošnja: Gospod, pomagaj mi, da bom apostol, kot si ga želiš.
Razmišljanja:
- “Radi bi videli Jezusa.” Približujemo se vrhu postnega časa, pred nami je veliki teden. V tem tednu bomo v berilih spremljali Gospoda, ki bo šel skozi težke in sporne preizkušnje nenehnih sporov s pismouki in farizeji. Danes poslušamo o nekaterih Grkih, ki Filipa prosijo, da bi se srečali z Gospodom. Spominjajo nas na naše poslanstvo, ki ga imamo kot Kristusovi učenci. Ko nas ljudje vidijo in se srečujejo z nami, naj bi v našem duhu delovanja videli, kako dobro je biti z Gospodom. Če naša življenja resnično odražajo Kristusovo dobrotljivost, jih to spodbuja, da sami storijo korak naprej. Želijo si imeti to, kar imamo mi: “Radi bi videli Jezusa.” Slišati takšne besede iz ust sorodnika, prijatelja ali sodelavca je največja radost verujočega kristjana.
- “Če pšenično zrno ne pade v zemljo.” Na vodenje duš h Kristusu se moramo ustrezno pripraviti. Ni enostavno, je križ. Nadškof Fulton Sheen je rad govoril zgodbo o osebi v stiski, ki je prišla k njemu ter mu povedala svojo odločitev za življenje v neveri in razuzdanosti. Tega ni mogel sprejeti mirno. Prosil je Gospoda, naj mu pošlje križe in žrtve, ki jih bo daroval za rešitev njene duše. Kmalu je začel doživljati neverjetno veliko porazov, nevšečnosti in nadležnih situacij. Kljub temu je ostal potrpežljiv in trpljenje daroval za rešitev njene duše. Ko ji je kasneje dal odvezo v zakramentu spovedi, je bil potolažen. Koliko sem pripravljen pretrpeti za rešitev duš, posebno tistih, ki so mi blizu?
- “Vse bom pritegnil k sebi.” Odrešenje duš je naloga, h kateri nas kliče Kristus. Pri tem nas ne pušča samih. Po odrešenju duš hrepeni neskončno bolj kot mi. “Ko bom povzdignjen z zemlje, bom vse pritegnil k sebi.” Govori o moči, ki se razliva s križa. Ta moč ni le zunanja; deluje v notranjosti. Kristus nas neprestano spodbuja, včasih tiho in nevsiljivo, drugič odločno in zahtevno. Odpira misli in srca za njegovo ljubezen. Bodimo služabniki njegove večne, vedno navzoče ljubezni!
Pogovor z Jezusom: Gospod, ljudi želim voditi k tebi. Upam in molim, da bom dobro orodje tvoje ljubezni. Pomagaj mi, da bi drugim mogel pokazati, kako izpolnjujoče je življenje, ki ga živim v tebi!
Odločitev: Brez oklevanja bom nekoga povabil k maši ali drugi duhovni dejavnosti.