Tisti čas je nekdo izmed farizejev prosil Jezusa, da bi prišel k njemu na obed; in prišel je v farizejevo hišo in sedel k mizi. In glej, žena, ki je bila v mestu grešnica, je zvedela, da je v farizejevi hiši pri mizi, in je prinesla alabastrno posodo dišečega olja; jokajoč je stopila od zadaj k njegovim nogam in s solzami začela noge močiti; brisala jih je z lasmi svoje glave, jih poljubljala in mazilila z oljem. Ko je pa to videl farizej, ki ga je povabil, je rekel sam pri sebi: »Ko bi bil on prerok, bi vedel, kdo in kakšna je ženska, ki se ga dotika: da je grešnica.« Jezus pa se je oglasil in mu rekel: »Simon, imam ti nekaj povedati.« On pravi: »Učenik, povej!« »Dva dolžnika je imel neki upnik; eden mu je bil dolžan petsto denarjev, drugi pa petdeset. Ker nista mogla plačati, je obema odpustil. Kateri ga bo torej bolj ljubil?« Simon je odgovoril: »Menim, da tisti, kateremu je več odpustil.« On mu je pa rekel: »Prav si sodil.« Obrnil se je k ženi in rekel Simonu: »Vidiš to ženo? Prišel sem v tvojo hišo: vode za noge mi nisi dal, ta pa mi je s solzami močila noge in brisala s svojimi lasmi. Poljubil me nisi, ta pa ni nehala, odkar je prišla, poljubljati mojih nog. Z oljem mi nisi mazilil glave, ta pa mi je z dišečim oljem mazilila noge. Zato ti povem: Odpuščeni so njeni mnogi grehi, ker je mnogo ljubila; komur se pa malo odpusti, malo ljubi.« Njej pa je rekel: »Odpuščeni so tvoji grehi.« Tisti, ki so bili z njim pri mizi, so začeli sami pri sebi govoriti: »Kdo je ta, ki celo grehe odpušča?« Rekel je pa ženi: »Tvoja vera te je rešila, pojdi v miru!«
Uvodna molitev: Sveta Trojica, ne morem te videti, vendar si z menoj! Ne morem se te dotakniti, vendar sem v tvojih rokah. Ne morem te popolnoma razumeti, vendar te ljubim z vsem srcem!
Prošnja: Gospod Jezus, pomagaj mi, da bom ponižen in odprt za notranjo rast!
Razmišljanja:
- Navidezna odprtost in duhovni ponos: Farizej Simon je le navidezno odprt do Gospoda. Povabi ga na večerjo. Opazuje ga. In se z njim prijazno pogovarja. Kljub temu vidimo, da Simon v srcu sodi Gospoda, ga zavrača kot prevaro in na koncu zavrne. Farizejska drža je predvsem v tem, da poskušamo Boga postaviti v naše vnaprej oblikovane predstave o njegovem delovanju. Farizeji so imeli pravilen pogled na moralne predpise (tako Simon kot Jezus se strinjata, da je ta ženska grešnica). Ne prepoznajo pa svojih lastnih grehov, ki izvirajo iz samovšečnosti. Ta se kaže v tisti neizrečeni drži, da se mora Bog prilagoditi našemu načinu bivanja in delovanja.
- Odrešenje: Farizej misli, da je brez greha in ne prizna, da potrebuje odrešenika. Njegova ponosna drža “ocenjevanja” Gospoda izhaja iz samopomembnosti in ne uvidi, da je pred Bogom le preprosto bitje, ki potrebuje Božjo pomoč in milost. Simon želi, da bi se Bog prilagodil njegovim predstavam in na koncu zavrne Kristusa. To je primer samovšečnosti. Izkrivlja resničnost in ustvarja svoj lasten samopomembni svet, kjer ni prostora za Kristusa. Žena se zaveda, da je grešnica in prepozna pot do svojega odrešenja v Jezusovih besedah in zgledu. Ker ve, kdo je, močno hrepeni po odrešenju. Besede in zgled Kristusovega usmiljenja globoko odmevajo v njenem srcu in jo vabijo h kesanju. To pa je drža ponižnosti. Njena moč leži v poznavanju in mirnem sprejemanju resnice ter omogoča odrešenje.
- Kristusova dobrota: Gospodovo ljubeče ravnanje tako s to ženo kot s Simonom, kaže izjemno ravnotežje prijaznosti. Previdno se izogne skrajnim stališčem obsojanja in ravnodušnosti do grehov drugih. Razlog, zakaj naš Gospod lahko ponudi upanje in tolažbo skesanemu grešniku in povabi h kesanju, je v tem, da bo Kristus umrl za oba. V tem vidimo Kristusovo dobroto. Vse nas je prišel rešiti, vendar moramo izbrati in sprejeti njegovo dobroto.
Pogovor s Kristusom: Jezus, pomagaj mi spoznati, kdo sem jaz in kdo si ti! Uči me, da bom hvaležen za tvojo dobroto in da bom upal v tvoje usmiljenje! Pomagaj mi prepoznati mojo samovšečnost, da se bom trudil in jo premagal; tako boš lahko napolnil moje življenje s svojo dobroto!
Sklep: Danes se bom izogibal obsojanju drugih!