Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: »Vsakega, kdor mene prizna pred ljudmi, bo tudi Sin človekov priznal pred Božjimi angeli; kdor me pa zataji pred ljudmi, bo zatajen pred Božjimi angeli. Vsakemu, kdor poreče besedo zoper Sina človekovega, se bo odpustilo; kdor pa izreče kletev zoper Svetega Duha, se mu ne bo odpustilo. Kadar vas bodo pa vlačili v shodnice, pred urade in pred oblasti, ne skrbite, kako ali s čim bi se zagovarjali ali kaj bi rekli. Sveti Duh vas bo namreč poučil v tisti uri, kaj je treba reči.«
Uvodna molitev: Gospod, verjamem, da si pri meni, ko se obračam k tebi v molitvi. Zaupam in sem prepričan v tvojo željo, da bom deležen vseh potrebnih milosti, ki jih danes potrebujem. Hvala ti za tvojo ljubezen, hvala za tvojo veliko radodarnost! V zameno ti podarjam svoje življenje in svojo ljubezen.
Prošnja: Gospod, podeli mi milost, da danes stojim za svojimi prepričanji!
Razmišljanja:
- Preveč strahopeten za mučeništvo: Včasih je zelo težko Jezusa priznati pred drugimi. Razmišljamo o mučeništvu in se sprašujemo, ali bi lahko ostali zvesti Jezusu, če bi to pomenilo smrt. Morda mislimo, da smo v vsakdanjem življenju dobri pričevalci, vendar - ali smo res? Poslušamo napade na Jezusa in njegovo Cerkev, ne da bi ugovarjali. Včasih celo prikimamo ali se nasmehnemo, kot da bi se strinjali. Nikoli ne bi izrekli takšnih sodb sami, vendar ne stopimo v bran Jezusu, tudi ko ne tvegamo hudega. Koliko nas ima težave že pri tem, da se v javnosti pokriža? To je nekaj osnovnega, kar naredim vsakič, ko sedem k jedi, v restavraciji pa je lahko neverjetno težko, saj bi “ljudje mislili, da sem katolik.”
- Sprejemanje resnice: Kristusov nauk o bogokletju zoper Svetega Duha nas lahko skrbi, ker mislimo, da obstaja kakšen neodpustljiv greh. Vendar neodpustljivega greha ni. Božja ljubezen in usmiljenje sta neskončna. Cerkev je ta greh proti Svetemu Duhu označila kot končno nepopustljivost - da nam Sveti Duh poskuša pokazati naše grehe, mi pa jih ne priznamo. Če nas kljub vsemu na koncu prepriča, ni bogokletja zoper Svetega Duha. Če pa umremo, ne da bi sprejeli njegovo resnico, bomo krivi bogokletja zoper Svetega Duha. Ali dovolim, da me Sveti Duh prepriča o moji grešnosti? Ali so stvari, za katere Cerkev uči, da so napačne, pa jih nočem sprejeti? Ali so grehi, za katere mislim, da niso tako slabi in postanejo kar del mojega življenja? Grehi ne morejo biti odpuščeni, če niso sprejeti kot grehi.
- Pričevanje z mojim življenjem: Ni nam treba skrbeti, da bi nas privedli pred sodišče zaradi našega krščanstva, pa vendar moramo vsak dan s svojim življenjem pričevati vero. Ne glede na to kam gremo ali kaj delamo, smo priče naše vere v Kristusa. Grška beseda “mučenec” pomeni “priča.” Sveti Duh je z menoj, ko sem pred drugimi. Ljudje ne bodo sodili le mene, ampak vse kristjane po mojih dejanjih, zato moram izkazovati ljubezen kot znamenje pravega kristjana. Ostati moram ponižen in gledati na veličino in svetost Boga Očeta, hkrati pa prepoznavati svojo majhnost in grešnost. Moram živeti vse kreposti v svojem vsakdanjem življenju. Najbolje to storim, če se pustim Svetemu Duhu, da govori skozi dejanja mojega življenja; moje življenje naj bo pričevanje, ki ga drugi potrebujejo.
Pogovor s Kristusom: Dragi Jezus, slišim tvoj klic k globlji povezanosti s teboj! Želim se ti približati, vendar včasih čutim zadržanost. Pomagaj moji šibki volji in vžgi moje srce z večjo ljubeznijo do tebe, da bom lahko pravi “mučenec” - priča tvoje zveste ljubezni! Odpri moje srce Svetemu Duhu, da bom živel kot pravi kristjan!
Sklep: Danes bom pred drugimi pričal o resnici Kristusovega razodetja in pustil Svetemu Duhu, da govori skozi moja dejanja!