Povedal jim je še priliko, kako morajo vedno moliti in se ne naveličati. Rekel je: »V nekem mestu je bil sodnik, ki se ni bal Boga in se ni menil za človeka. In v tistem mestu je bila tudi vdova, ki je prihajala k njemu in ga prosila: ›Pomagaj mi do pravice proti mojemu nasprotniku.‹ Dolgo ni hotel, potem pa je rekel sam pri sebi: ›Čeprav se ne bojim Boga in se ne menim za človeka, bom tej vdovi, ker me nadleguje, vendarle pomagal do pravice, da me ne bo s svojim prihajanjem izmučila do konca.‹« In Gospod je rekel: »Poslušajte, kaj pravi krivični sodnik! Mar Bog ne bo pomagal do pravice svojim izvoljenim, ki noč in dan vpijejo k njemu? Bo mar odlašal? Povem vam: Hitro jim bo pomagal do pravice. Toda ali bo Sin človekov, ko pride, našel vero na zemlji?«
Uvodna molitev: Gospod Jezus, moj Stvarnik in Odrešenik, vse, kar je dobro, prihaja od tebe. Ti si pravi vir miru in veselja. Hvala ti, da si me ustvaril in zagotovil, da sem prejel neprecenljiv dar vere. Hvala ti, da me spremljaš v vsakem trenutku. Hvaležen sem za tvojo milost in ljubezen! V svojem življenju bi se rad bolj velikodušno odzval nate.
Prošnja: Gospod, dovoli mi, da se v življenju nikoli ne bi naveličal moliti!
Razmišljanja:
- Nemočna vdova: V antičnem Izraelu so bile vdove mnogokrat nemočne. Niso služile denarja; to je bila odgovornost moškega. H komu naj bi se ženska obrnila po smrti moža? Odvisna je bila ali od svojih sinov ali znancev, ki naj bi poskrbeli za njene potrebe. Kristus uporabi prispodobo vdove, ker je sočuten. Vsak izmed nas je na svoj način potreben pomoči. So vrline, ki jih mora vsak od nas pridobiti ter grehi in pregrehe, ki se jih mora znebiti. Le ponižen človek lahko spozna, da teh vrlin ne more pridobiti sam; mora se zateči k našemu Gospodu in ga prositi za njegovo milost. Ali vidim potrebo po Kristusovi pomoči, ko si prizadevam za vrlino, ali se obnašam, kot da on pri tem nima nikakršne vloge?
- Vpijte k Njemu noč in dan: To nas opominja, naj nenehno molimo. Našega odnosa z Bogom ne moremo pomanjšati le na eno zadevo. To ni nekaj, kar pridobimo enkrat za vselej in se nato posvetimo naslednjemu cilju v življenju. Neprenehoma moramo klicati k njemu, saj mora biti naše življenje nenehen pogovor z njim. Ustvarjeni smo bili za oseben odnos s Kristusom, da bi iskali njegovo voljo in jo udejanjili. Vse, kar rečemo, mislimo in delamo bi moralo izvirati iz našega prijateljstva z njim.
- Nepravični sodnik: Sodnik je bil do vdovine stiske nekaj časa ravnodušen. To je bila krivica. Dolžan ji je bil prisluhniti tako, kot je komurkoli drugemu. Ali sem jaz kdaj ravnodušen do človeka, ki sem mu dolžan služiti? Sodnik je jo na koncu uslišal, saj je vdova vztrajala. Bog želi, da smo vztrajni. Kaže nam, da ga moramo rotiti za njegovo milost. Obravnava nas kot starš, ki bi rekel: »Če si moj otrok tega res želi, me bo prosil, dokler mu tega ne dam.« Bog želi, da spoznamo, kako smo popolnoma odvisni od njega. Ve, kaj potrebujemo, preden ga prosimo. A počaka, dokler se ne obrnemo k njemu v molitvi in na ta način poveča našo željo po tem, kar ga prosimo.
Pogovor s Kristusom: Kristus Jezus, ti si pot, resnica in življenje. Dovoli mi živeti življenje, kjer bom popolnoma odvisen od tebe! Spremeni mojo molitev v združitev src, v kateri te prosim za tvojo ljubezen!
Sklep: Pred Najsvetejšim bom storil dejanje pokorščine.