V Jerihi je Jezus pripovedoval priliko, ker je bil blizu Jeruzalema in so ljudje mislili, da se bo Božje kraljestvo takoj razodelo: »Neki človek plemenitega rodu je šel v daljno deželo, da bi zase pridobil kraljevsko oblast in se vrnil. Poklical je pa svojih deset služabnikov in jim dal deset min (zlatnikov) ter jim rekel: ›Trgujte, dokler ne pridem.‹ Njegovi podaniki pa so ga sovražili in so poslali za njim poslance, ki naj bi sporočili: ›Nočemo, da bi ta zavladal nad nami.‹
Zgodilo pa se je, da je dobil kraljevsko oblast in se vrnil; velel je poklicati tiste služabnike, katerim je bil dal denar, da bi zvedel, koliko so pritržili. Prišel je prvi in rekel: ›Gospod, tvoj zlatnik jih je pridobil deset.‹ ›Prav, dobri in zvesti služabnik,‹ mu je rekel; ›ker si bil v malem zvest, imej oblast nad desetimi mesti.‹ In prišel je drugi ter rekel: ›Tvoj zlatnik, gospod, jih je pridobil pet.‹ Rekel je tudi temu: ›Tudi ti bodi nad petimi mesti.‹
Zopet drug je prišel in rekel: ›Glej, gospod, tu je tvoj zlatnik, ki sem ga imel shranjenega v prtiču; bal sem se te namreč, ker si strog človek: dvigaš, česar nisi vložil, in žanješ, česar nisi vsejal.‹ ›Iz tvojih ust te sodim, malopridni služabnik,‹ mu reče; ›vedel si, da sem strog človek, ki dvigam, česar nisem vložil, in žanjem, česar nisem vsejal. Zakaj torej nisi dal mojega denarja v menjalnico in bi ga jaz po vrnitvi izterjal z obrestmi?‹
In rekel je zraven stoječim: ›Vzemite mu zlatnik in ga dajte temu, ki jih ima deset.‹ In rekli so mu: ›Gospod, ima jih že deset.‹ Povem vam: ›Vsakemu, kdor ima, se mu bo dalo; tistemu, ki nima, pa se bo vzelo še to, kar ima. Tiste moje sovražnike, ki niso hoteli, da bi bil jaz nad njimi kralj, pa pripeljite semkaj ter jih vpričo mene posekajte.‹« Po teh besedah je šel Jezus dalje na poti v Jeruzalem.
Uvodna molitev: Gospod Jezus, ti si Alfa in Omega. Podaril si mi življenje in mi ponujaš večno življenje s teboj. Zaslužiš si mojo čast, hvaležnost in ljubezen, a vendar se nikoli ne vsiljuješ. Hvala ti, ker spoštuješ mojo svobodo, da se lahko sam odločim zate! Vse, kar imam, je tvoje; vse to ti vračam nazaj.
Prošnja: Gospod Jezus, nauči me da bom potrpežljivo in vztrajno uporabljal svoje talente, da služim Tebi in bližnjim!
Razmišljanja:
- Jezus, Kralj kraljev: Danes je vse več zanimanja za Gospodov ponoven prihod v slavi. Vsako nedeljo, ko izpovedujemo vero, potrjujemo, da se bo Kristus »znova vrnil, da bo sodil žive in mrtve.« Toda ne vemo, kdaj se bo to zgodilo, kot jasno pove naš Gospod: »O tistem dnevu in uri ne ve nihče« (prim. Matej 24,36). Kaj naj torej počnemo v vmesnem času? Odgovor je zelo preprost: Živeti zvesto vrednote Kristusovega kraljestva in pokazati, da je že zdaj naš kralj. Ali so področja v mojem življenju, kjer Kristus ni vladar? Ali sem zvest svojim krščanskim obveznostim? Ali dobro izkoristim svoj čas?
- Zaslužiti samo en zlat kovanec naenkrat: V današnji priliki vsak služabnik prejme zlate kovance, vendar jih nekateri bolje izkoristijo kot drugi. So darovi, ki jih je Bog dal vsem nam v enaki meri, vendar jih prejmemo v različnih količinah. Pri krstu prejmemo darove vere, upanja in ljubezni; to so semena - če lahko tako rečemo - in od nas je odvisno, kako jih bomo gojili, zalivali, izpostavljali svetlobi, da bodo rasla in obrodila sadove. Ti darovi vere, upanja in ljubezni nam niso dani samo za deževne dni ali trenutke preizkušnje, ampak nas usmerjajo na to, da smo Božji otroci in dediči nebeškega kraljestva. Vaja teh kreposti je vnovčenje zlatega kovanca. Kolikokrat sem se zahvalil Bogu za njegove darove vere, upanja in ljubezni? Ali se trudim rasti v teh krepostih tako, da usmerjam svoje srce na neminljive stvari s pomočjo ljubezni do bližnjega?
- Božja radodarnost: Sv. Janez nas spominja, da je »Bog ljubezen« (prim. 1 Janez 4,8). Božje bistvo je samodarovanje. Človek, ki je skril svoj kovanec, ni mogel odkriti ali razumeti te resničnosti; tisti pa, ki ga je pametno uporabil, je zaslužil še mnogo več. Jezus nam pravi: »če pšenično zrno ne pade v zemljo in ne umre, ostane samo, če pa umre, obrodi obilen sad« (prim. Janez 12,24). Sčasoma naša preobrazba obrodi veliko novih pšeničnih zrn. Jezusova smrt na križu je popoln primer žrtvovanja in samodarovanja v rodovitnosti. Jezusa ne moremo imeti za svojega kralja, če mu nismo pripravljeni slediti na njegovi poti v Jeruzalem in k bližajoči smrti. Kolikim rečem se odpovemo, toliko več bomo pridobili, če svoje talente uporabimo za Kraljestvo.
Pogovor s Kristusom: Gospod Jezus, včasih me je strah umreti samemu sebi. Pomagaj mi uporabiti vse svoje talente za tvoje kraljestvo! Pomagaj mi spoznati, da ne bom ničesar izgubil, le pridobil, če pogumno sledim ljubezni do tebe!
Sklep: Današnji izraz moje ljubezni do Jezusa bo potrpežljivost z nekom, ki me moti.