V tistem času so učenci pristopili k Jezusu in rekli: »Kdo je največji v nebeškem kraljestvu?« Jezus je poklical otroka, ga postavil v sredo mednje in rekel: »Resnično, povem vam: Če se ne spreobrnete in ne postanete kakor otroci, ne pridete v nebeško kraljestvo. Kdor se torej poniža kakor ta otrok, tisti je največji v nebeškem kraljestvu. In kdor sprejme katerega takega otroka v mojem imenu, mene sprejme. Glejte, da ne boste zaničevali katerega teh malih; kajti povem vam, da njihovi angeli v nebesih vedno gledajo obličje mojega Očeta, ki je v nebesih.«
Uvodna molitev: Oče, ki si v nebesih, hvala, ker si mi podaril še en dan, da rastem v ljubezni do tebe in napredujem v svojem duhovnem življenju; še en dan, da molim za duše, ki so mi najbližje. V tem kratkem času molitve bi ti rad bil blizu!
Prošnja: Gospod, podeli mi milost otroške preprostosti!
Razmišljanja:
- Obrniti razmere/stanje: Učenci so radovedni, kakšno je nebeško kraljestvo. Zanima jih, kako napredovati v tem kraljestvu. Njihovo vprašanje razkriva, da niso razumeli Kristusa. To kraljestvo naj bi se na zemlji odražalo tudi v Cerkvi. Cerkev je univerzalna, je nekakšna družina, ki sprejema vse človeštvo. Če se vprašamo: “Kdo je najboljši v naši družini?”, je to napačno vprašanje. Bolj primerno vprašanje je: “Kako lahko postanem boljši član družine? Kako lahko postanem boljši mož? Boljša žena? Boljši sin ali hči ali brat ali sestra?” Kristus od nas pričakuje takšna vprašanja.
- Otroška igra: Ne smemo misliti, da je imel Kristus naivno predstavo o otrocih kot majhnih angelčkih, ki nikoli ne storijo ničesar narobe. Zakaj torej postavlja otroke za vzor nam ostalim? Predvsem zaradi njihove preprostosti, njihove nagnjenosti k zaupanju. Morda ne razumejo, zakaj jim starši karkoli povedo ali prepovedo, a verjetno bodo to sprejeli, saj prihaja od nekoga, ki jih ima rad. Duhovno življenje zahteva prav tako zaupanje. Morda ne razumemo popolnoma, zakaj nas Bog prosi, da nekaj storimo; vendar če obstaja prvinsko zaupanje in odprtost do njega, je lažje slediti njegovim zapovedim. Žal mnogi ljudje zapravijo najboljša leta svojega življenja, ker dvomijo v Boga in njegovo Cerkev. Zapletajo stvari in šele čez leta spoznajo modrost tega, kar jim je Gospod skušal povedati. Takrat so njihove napake odpuščene, a ne popravljene. Razbita vaza se lahko popravi, vendar nikoli ne bo enaka prvotni. Ali rečem Bogu ne zaradi pomanjkanja zaupanja?
- Angelska pomoč: Molitve k angelom varuhom so bile nekoč priljubljene med katoličani. Molimo k njim, saj ima vsak od nas svojega. “Ob vsakem verniku stoji angel kot zaščitnik in pastir, ki ga vodi k življenju,” piše sveti Bazilij (prim. KKC 336). Naš angel odraža Božjo ljubečo previdnost za naše dobro in zaščito. Svet je moralno minsko polje, ki čaka, da naredimo napačen korak. Naš angel nam pomaga, da prebrodimo to solzno dolino. Ali kdaj pomislim, da bi molil k svojemu angelu?
Pogovor s Kristusom: Preprostost otrok me lahko osramoti v očeh ljudi. Gospod, verujem vate in ti zaupam. Pomagaj mi, da to zaupanje preoblikujem v spokojnost in preprostost! Naj z mirnostjo sprejemam vsakdanje križe in daj, da bom v njih prepoznal tvoje ljubeče načrte!
Sklep: Ko me bo kdo prosil za nekaj, kar težko storim, mu bom odgovoril z “da”, dokler je to moralno dobro.