Stopil je v čoln, se prepeljal na drugo stran in prišel v svoje mesto. In glej, prinesli so k njemu hromega, ki je ležal na postelji. Ko je Jezus videl njihovo vero, je rekel hromemu: »Bodi pogumen, otrok, odpuščeni so ti grehi!« In glej, nekaj pismoukov je reklo v sebi: »Ta govori bogokletno.« Jezus pa je spoznal njihove misli in dejal: »Zakaj v svojih srcih hudobno mislite? Kaj je namreč laže: reči: ›Odpuščeni so ti grehi‹ ali reči: ›Vstani in hôdi‹? Ampak da boste vedeli, da ima Sin človekov oblast na zemlji odpuščati grehe,« je tedaj rekel hromemu, »vstani, vzemi svojo posteljo in pojdi domov!« In vstal je in šel domov. Ko so množice to videle, so se zbale in slavile Boga, ki je ljudem dal takšno oblast.
Uvodna molitev: Gospod, prihajam k tebi v tem razmišljanju, pripravljen storiti vse, kar me prosiš. Ko sem s seboj, pogosto izberem lahko in priročno pot, toda vem, da pot kristjana vodi skozi ozka vrata. Zaradi tebe bom zapustil lahko pot in se posvetil popolnejšemu poslanstvu. Pripravljen sem slediti tvojemu klicu: “Hodi za menoj!”
Prošnja: Gospod, podari mi globlje doživljanje tvoje milosti!
Razmišljanja:
- Ohromljen od nadzora: Za svetega Hieronima je telesna ohromelost nemoč človeka, da bi se s svojimi lastnimi prizadevanji vrnil k Bogu. To je nemoč, da bi se trudil za lastno odrešenje, da bi določil lastne pogoje, po katerih bi vzpostavil mir z Bogom. Ohromelost je namenjena bolj farizejem kot hromemu. Kristus je videl zakrknjenost v srcih farizejev. Želeli so skriti Boga v predal, kjer bi njihov odnos do Boga pomenil udobno sprejet status in udobje. Tudi mi imamo podobno kot farizeji, radi svojo rutino. Radi se prepuščamo duhovnemu počitku in se ne maramo prilagajati Bogu, ko zahteva več vere, zaupanja ali ljubezni. Za verujoče je Kristus vedno nov; vedno prosijo za več in nove izkušnje Kristusa jih napolnijo. Njihova ljubezen nikoli ne omahuje, vedno vedo, kaj jim Bog ponuja.
- Edini pravi problem je greh: Hromi in njegovi spremljevalci so prišli zaskrbljeni samo zaradi njegovega fizičnega stanja. Vendar to za Kristusa ni najpomembnejše! Najvažnejše je stanje njegove duše. Za Boga naše vsakodnevne skrbi niso težave. So le izgovori, ki jih nam pošlje, da ozdravimo in razvijamo naš odnos z njim: “Tvoji grehi so ti odpuščeni.” V življenju je najtežje predvsem odstranjevati glavne ovire za svetost - grehe. Globoko nas lahko prizadenejo le ovire greha in egoistični življenjski slog.
- Čakanje na Božje odgovore: Pavza med besedami “Bodi pogumen, otrok, tvoji grehi so ti odpuščeni” in ozdravitvijo ohromelosti je morda sprva povzročila razočaranje tistim, ki niso poznali načina Kristusovega dela. V tem razmaku se pojavi naš odziv na Boga, in se odigra naša vloga v odrešenjskem načrtu. Takojšnje zadovoljevanje otrokovih želja razvrednoti pomen starševske ljubeče podpore. Da bi dosegli krščansko zrelost, moramo oblikovati kreposti vere in zaupanja. Na ozdravitev je treba gledati bolj kot na del Božje volje in ne kot lastno samoumevno olajšanje. To terja svoj čas. Kljub temu se v tej pavzi, v tem temnem obdobju vere, nekaj dogaja. Medtem ko se čudeži odvijajo, se spreminjamo. Ukaz, naj vstane, se zdi le potrditev ali vidno uresničenje nečesa, kar se je že zgodilo v bolnikovi duši: skozi vero in zaupanje Kristus vlada v njej.
Pogovor s Kristusom: Gospod, vem, da bom vstal samo v tebi, ker le ti lahko premagaš greh v meni. Po svojih močeh sem, podobno kot sveti Pavel, skušal biti borec, okrepljen s tvojo milostjo in usmiljenjem. Pomagaj mi, da vsako težavo sprejmem kot novo priložnost za očiščevanje srca in posvečevanje duše!
Odločitev: Danes se bom skušal izogniti hitrim in obsojajočim mislim o drugih in v svojem srcu ohranjal usmiljeno naravo Kristusovega srca.