Tisti čas je nekdo iz množice rekel Jezusu: »Učenik, reci mojemu bratu, naj deli z menoj dediščino!« On pa mu je odvrnil: »Človek, kdo me je postavil za sodnika ali delivca čez vaju?« In rekel jim je: »Glejte in varujte se vsake lakomnosti; zakaj življenja nima nihče iz obilice svojega premoženja.« Povedal pa jim je to priliko: »Nekemu bogatemu človeku je polje dobro obrodilo. Premišljal je sam pri sebi: ›Kaj naj počnem, ko nimam kam spraviti svojih pridelkov?‹ In rekel je: ›Tole bom storil: podrl bom svoje žitnice ter postavil večje in tam bom spravil vso pšenico in svoje blago. In rekel bom svoji duši: Duša moja, veliko blaga imaš, spravljenega za veliko let; počivaj, jej, pij in bodi dobre volje!‹ Toda Bog mu je rekel: ›Neumnež, to noč bodo tvojo dušo terjali od tebe, kar pa si spravil, čigavo bo?‹ Tako je s tistim, ki si nabira zaklade, pa ni bogat v Bogu.«
Uvodna molitev: O Bog, danes prihajam k tebi v vsej svoji človeški krhkosti. Poznaš me bolje, kot se poznam sam. Živim v tebi, da ti delam družbo in ne iščem tolažbe ali prijetnega občutka zase. Tudi če sem raztresen, se ti popolnoma podarjam.
Prošnja: Gospod, daj mi modrost, da bom razumel, kaj je resnično pomembno v tem življenju!
Razmišljanja:
- Točkovnik življenja: Med vožnjo po cesti pogosto vidimo nalepko na odbijaču vozila: “Tisti, ki umre z največ igračami, zmaga.” To je sodobna različica Jezusovega bogataša: “Jej, pij in se veseli.” Kreditne kartice in različne vrste finančnih shem - mnogi ljudje živijo kot bogatin v današnjem evangeliju. Ali zaradi prizadevanja za materialni užitek ali varnost siromašim svojo dušo?
- Večja shramba proti večjemu srcu: Kaj nas bo resnično osrečilo? Sijoči oglasi v revijah so za nekatere vir navdiha. V bistvu gre za “večje kašče”: boljši avto, sijočo šminko, spektakularne počitnice. Bogatin verjame, da bo s povečanjem svojih materialnih užitkov srečnejši. Ampak to je prazen privid! Kot hrčkovo kolo - veliko gibanja brez napredovanja. Vlagamo trud in energijo za nakup materialnih dobrin, vendar vse to prinaša malo veselja. Zato, ker so naša srca - ne naše shrambe - tista, ki bi jih res morali razširiti. Naša srca hrepenijo po ljubezni, po Jezusu. Ta avguštinski nemir nas ne bo nikoli zapustil, dokler ne srečamo Gospoda, ki nas ljubi in ga odkrivamo v medsebojnih odnosih, ki jih določa njegova previdnost.
- Ko se končna zavesa spusti: Na koncu te prilike Jezus pravi: “Ne moreš vzeti tega s seboj.” V Rimu je v notranjosti kapucinske cerkve Svete Marije Brezmadežnega spočetja na Via Veneto, znana kot “Kostna cerkev.” neverjetno oblikovana in urejena razstava, narejena iz kosti štirih tisočev kapucinskih menihov! Občutek je nekoliko morbiden, vandar kot današnji evangelij pokaže ; vse te kosti so videti enako. Če nisi forenzični strokovnjak, ne moreš vedeti, kdo je bil debel ali suh, pameten ali dolgočasen, lep ali grd. Smrt izenači vse! Zemeljske prednosti se izničijo, materialne dobrine ostanejo na tem svetu. Gremo h Gospodu, da naredimo obračun svojega življenja ob smrti. Kot pravi majhen pomenljiv napis na steni kapucinske kostnice: “Nekoč smo bili takšni kot vi. Nekoč boste vi takšni kot mi.”
Pogovor s Kristusom: Gospod Jezus, preveč pogosto moje oči gledajo na dobre stvari tega sveta bolj kot na cilj in ne kot sredstvo. Svoje prednosti moram imeti vedno v ravnovesju: ti si na prvem mestu in nato vse druge, če me le vodijo k tebi. Daj mi modrost, da spoznam, kako kratko je življenje in da moram živeti samo zate!
Sklep: Danes bom živel ljubezen tako goreče, kot da je to moj zadnji dan.