Jezus jim je spet spregovoril v prilikah. »Nebeško kraljestvo je podobno kralju, ki je napravil svatbo svojemu sinu. Poslal je svoje služabnike, da skličejo povabljene na svatbo, vendar ti niso hoteli priti. Znova je poslal druge služabnike, rekoč: ›Povejte povabljenim: Glejte, pojedino sem pripravil. Moji voli in pitana teleta so zaklani in vse je pripravljeno; pridite na svatbo!‹ Ti pa se niso zmenili, temveč so odšli: eden na svojo njivo, drugi po svoji kupčiji; ostali pa so zgrabili njegove služabnike, jih osramotili in pobili. Kralj se je tedaj razjezil in poslal svojo vojsko, da so pobili tiste morilce in njihovo mesto požgali. Nato je rekel svojim služabnikom: ›Svatba je pripravljena, toda povabljeni je niso bili vredni. Pojdite torej na križišča in povabite na svatbo, kogar koli najdete.‹ Služabniki so odšli na poti in zbrali vse, ki so jih našli, hudobne in dobre, in svatovska dvorana se je napolnila z gosti. Ko je kralj prišel pogledat goste, je opazil tam človeka, ki ni imel oblečene svatovske obleke. Dejal mu je: ›Prijatelj, kako si prišel sem, ko nimaš svatovske obleke?‹ Ta pa je molčal. Tedaj je kralj rekel strežnikom: ›Zvežite mu noge in roke in ga vrzite ven v najzunanjejšo temo. Tam bo jok in škripanje z zobmi.‹ Veliko je namreč poklicanih, a malo izvoljenih.«
Uvodna molitev: Gospod, verujem vate, ker si me ustvaril, da bom s teboj. Upam vate, ker mi vedno daješ tisto, kar potrebujem, da bom s teboj. Ljubim te, ker me kljub moji zadržanosti in grešnosti še vedno vabiš!
Prošnja: Gospod, daj mi milost, da si bom s svojim življenjem prizadeval ceniti in doseči nebesa!
Razmišljanja:
- Kako si upaš zavrniti! Bog nas vabi, da se mu svobodno pridružimo; to je dar, h kateremu nas kliče. Vendar lahko tega daru, ki nas lahko resnično osreči, ne sprejmemo. To se zgodi, ko pozabimo na Boga, ga ne častimo in mu ne vračamo ljubezni, ki ju zasluži kot naš Stvarnik in Oče. Na prvo mesto postavljamo sebe in postajamo edino merilo za svoje odločitve in dejanja. Ta odlomek nam pomaga, da se spomnimo, kakšno vrsto svobode imamo. Nimamo popolne svobode. Ne moremo izbrati, kakšen naj bo naš konec. Samo Bog je naš konec. Naša svoboda je omejena, lahko svobodno izberemo pot, ki nam najbolj učinkovito pomagajo doseči ta cilj.
- Nezasluženo povabilo: Naša možnost doseči nebesa, je resnično dar od Boga. Vabi nas, kljub temu da smo grešniki, da ne jemljemo resno smrti in vstajenja njegovega Sina. Čeprav še naprej padamo, nam daje vso milost in moč, ki jo potrebujemo za premagovanje skušnjav. Apostol Pavel v pismu Rimljanom razlaga, kako težko je človeku dati svoje življenje za drugega (prim. Rim 4,7). Morda bi to storil za prijatelja. Vendar Kristus ni dal svojega življenja le za dobre - dal ga je za vse! Tudi mi bi morali odgovoriti na to neverjetno ljubezen do nas: Popolna pripadnost Bogu je edini vreden odgovor.
- Primerno oblečen za priložnost: Bog je dober, vendar ni naiven. Ne bo nas sprejel v popolno skupnost z njim, če tega ne bomo ustrezno cenili. Omenjena obleka v evangeljskem odlomku je podoba duše. Duša, ki je bila očiščena in pripravljena vstopiti v nebesa, nosi poročno obleko. Duša, ki je polna sebičnosti in greha, je neprimerno oblečena. Ne gre za to, da Bog nima usmiljenja do nas. Gre za uporabo naše svobode. Ko naletimo na nekaj, kar ima vrednost, in vemo, da nas bo naredilo boljše, moramo to vrednost osvojiti z zavestnim naporom. Moramo se ji povsem posvetiti. Ne smemo biti ravnodušni ali površni glede nebes. Ne smemo jih razumeti kot le nekaj mogočega; mora biti eksistencialna potreba.
Pogovor s Kristusom: Dragi Gospod, tako pogosto dajem večjo pomembnost lastnemu zadovoljstvu in si premalo prizadevam za resnično združitev s teboj. Pomagaj mi ceniti tvoje povabilo, da dosežem nebesa z resničnim krščanskim življenjem, ki daje prednost kreposti pred grehom, nesebični ljubezni pred sebičnostjo, ponižnosti pred napuhom!
Sklep: Danes bom poskusil s krepostjo odgovoriti na Božjo ljubezen do mene.