Nato je šel ven in zagledal cestninarja po imenu Levi, ki je sedel pri mitnici, in mu je rekel: »Hôdi za menoj!« Ta je vstal, pustil vse in šel za njim. Nato mu je Levi priredil veliko gostijo v svoji hiši; in z njim pri mizi je bila velika množica cestninarjev in drugih. Farizeji in njihovi pismouki pa so godrnjali in govorili njegovim učencem: »Zakaj jeste in pijete s cestninarji in grešniki?« In Jezus jim je odgovoril: »Ne potrebujejo zdravnika zdravi, ampak bolni. K spreobrnjenju nisem prišel klicat pravičnih, ampak grešnike.«
Uvodna molitev: Gospod, sončni dnevi, oblačni dnevi in deževni dnevi, vse to izhaja iz tebe. Vsak dan nas presenečaš, saj vsak dan narediš drugačen, da bi nas približal svojemu prihodu, v katerega upamo. Gospod, tvoja ljubezen vse razlaga in vodi vse stvari. Želim odgovoriti na tvoje neskončno usmiljenje in ljubezen, tako da te vsak dan bolj ljubim.
Prošnja: Gospod, veš, kako težko mi je odpustiti. Pomagaj mi, da to vedno storim.
Razmišljanja:
- Zdravnik, ki ozdravlja bolnike: Kako čudovit odgovor: “Nisem prišel klicat pravičnih, temveč grešnike k pokori.” To je izjava, odprta za vse človeštvo, ki potrebuje odrešenje. To je izjava, ki nam kaže, da Bog ni izbirčen. Kristus je prišel za vse grešnike in vsem ponuja svoj klic k spreobrnjenju in preobrazbi po njegovi milosti. Kaže nam, da Kristus želi doseči vsakogar in odpustiti vsakomur. On ni kot mi, ki diskriminiramo in gojimo zamere. Ko nekdo bolj greši. Bog si še posebej prizadeva doseči to osebo in ji ponuditi svoje odpuščanje in povišujočo milost. Kakšen zgled za nas v težkih trenutkih, v naših odnosih z drugimi! Kristus nas uči potrpežljivosti. Kristus nas uči, da moramo ljubiti in graditi mostove, kadarkoli se ponudi priložnost.
- Moramo oznanjati bolnim: Kristus nam daje zgled in nas pošilja oznanjat ljudem, ki ga ne poznajo ali ki ga zavestno, delno zavestno ali celo nezavedno žalijo. Zanimivo je, da tiste, ki se postavljajo nasproti Kristusu, imenuje “pravične”, ker so neprilagodljivi in njihovi kriteriji se ne morejo upogniti. Kristus pa nas kliče, da odpustimo tako pogosto, kot je potrebno (Lk 17,4). Moramo se naučiti odpustiti v svetu, ki nam pravi, naj bomo trdni in naj ničesar ne spustimo iz svojih rok.
- Odpuščanje lahko pride samo iz ljubezni in vodi k ljubezni: To evangeljsko besedilo nas spominja na zgodbo prešuštnice, ki so jo pripeljali pred Jezusa. Mojzesov zakon je bil jasen, vendar je Jezus vedel, da se nekaj mora spremeniti, da bo človek lahko prišel do nebes. Vedel je, da lahko samo odpuščanje in ljubezen do vseh združita vse ljudi v raju. Vedel je, da so vsi grešili in zato ne morejo obtoževati drugega, ne da bi posredno obtoževali sami sebe. Zato je Kristus odgovoril tistim, ki so obtoževali prešuštnico: “Kdor je brez greha, naj prvi vrže kamen” (Jn 8,7). Vsi smo grešniki. Vsi potrebujemo odpuščanje. Vsak mora odpustiti drugemu. Vsi moramo dovoliti, da ljubezen zavlada v naših srcih, da bi bila vez, ki nas ponovno združi.
Pogovor s Kristusom: Hvala, Gospod, ker si mi dal rešitev za moje življenje. Pomagaj mi, da popolnoma odpustim tistim, ki so mi storili krivico. Pomagaj mi, da jih ljubim, molim zanje in jim delam dobro, kljub temu da me ovirajo in škodijo. Pomagaj mi, da si prizadevam neprenehoma širiti tvojo rešitev za razdeljenost, diskriminacijo, sovraštvo in vojno v svetu.
Odločitev: Pomislil bom na ljudi, ki mi niso všeč ali se do mene obnašajo ravnodušno, in bom ozavestil vsaj eno od njihovih dobrih lastnosti. Če se ponudi priložnost, bom o njih govoril dobro, in če je mogoče, bom zanje storil dobro delo.