Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: »Vaša ledja naj bodo opasana in svetilke prižgane in vi bodite podobni ljudem, ki čakajo, kdaj se vrne njih gospod s svatbe, da mu takoj odpró, ko pride in potrka. Blagor služabnikom, ki jih gospod ob svojem prihodu najde čuječe! Resnično, povem vam, da se bo opasal ter jih posadil za mizo in bo pristopil ter jim stregel. In če pride ob drugi straži in če pride ob tretji straži in jih tako najde, blagor jim!«
Uvodna molitev: Gospod, ti poznaš vsako moje dejanje, vsako mojo misel in vodiš vsako mojo pot. Ljubim te in zaupam v tvojo voljo! Hvala za ta čas molitve! Naj prejmem duhovno energijo, ki jo potrebujem, da bodo moje oči uprte vate in ostanem prepričan, da si vedno ob moji strani.
Prošnja: Gospod, pomagaj mi, da bom vedno pozoren na potrebe drugih!
Razmišljanja:
- Bedite in molite: Presenečenje velikokrat ni zabavno. Nepričakovana presenečenja so posebej moteča, kadar čutimo, da bi nas nekdo moral opozoriti. “Prosim, naslednjič me opozori!” je znan refren. Ob vprašanju o posmrtnem življenju ne bomo presenečeni, če ne bomo imeli nikogar, ki bi ga lahko krivili, razen sebe. Kristus nam je dal več kot dovolj opozoril. Niti smrt niti njegov prihod, da v slavi sodi človeštvo, nas ne bi smela presenetiti. Ključ do pripravljenosti leži v njegovem opozorilu svojim učencem: “Bedite in molite” (Mt 26,41).
- Gospodar ali služabnik: Kakšno je Jezusovo veselje, ko v nebesa sprejme enega svojih “dobrih in zvestih služabnikov”! Obljubil je, da nas bo posedel in nam postregel večerjo. Ta lepa podoba nas spominja, da trdna zvestoba ne bo ostala brez nagrade. To jasno kaže na Jezusovo hvaležnost; Gospodar postane služabnik svojim zvestim učencem. Po vsem, kar je Gospod naredil za nas, kaj bi še lahko naredili, da bi bil Kristus vesel naše zvestobe?
- Dolgi rok: Jezus govori, da bi gospodar hiše lahko prišel ob “drugi ali tretji straži”. Biti zvest ni muha enodnevnica ali trenutna zaslepljenost. Vemo, da bodo “vzponi in padci”, trenutki dveh korakov naprej in enega nazaj. Kljub vsemu smo poklicani k vztrajnosti. Iti do konca ni enostavno, a kako lepo je! Sveti papež Janez Pavel II. nam je dal zgled vztrajnosti. Ko smo slišali, da je umrl, smo vsi občutili žalost, dokler nismo pomislili na veselje ob srečanju med njim in Gospodom, ki ga je tako zelo ljubil. Naš lasten zgled naj priča o naši želji po vztrajanju – da ostanemo zavezani zvestobi, dokler nas Gospod ne pokliče domov.
Pogovor s Kristusom: Gospod, ne glede na to ali je življenje dolgo ali kratko, moram biti pripravljen na vse, kar tvoja previdnost prinaša. Želim vztrajati, a tako pogosto mojo ljubezen spodkopavajo moji strahovi in šibkosti. Daj mi moč, ki jo potrebujem!
Sklep: Pregledal bom svoje življenjske izbire, da se prepričam in vztrajam v vsem, kar sem obljubil Kristusu.