V začetku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu in Beseda je bila Bog. Ta je bila v začetku pri Bogu. Vse je nastalo po njej in brez nje ni nastalo nič, kar je nastalo. V njej je bilo življenje. Kar je nastalo, je bilo življenje v njej. in življenje je bilo luč ljudi. In luč sveti v temi, a tema je ni sprejela. Bil je človek, ki ga je poslal Bog; ime mu je bilo Janez. Prišel je zavoljo pričevanja, da bi pričeval o luči, da bi po njem vsi sprejeli vero. Ni bil on luč, ampak pričeval naj bi o luči. Resnična luč, ki razsvetljuje vsakega človeka, je prihajala na svet. Beseda je bila na svetu in svet je po njej nastal, a svet je ni spoznal. V svojo lastnino je prišla, toda njeni je niso sprejeli. Tistim pa, ki so jo sprejeli, je dala moč, da postanejo Božji otroci, vsem, ki verujejo v njeno ime in se niso rodili iz krvi ne iz volje mesa ne iz volje moža, ampak iz Boga. In Beseda je postala meso in se naselila med nami. Videli smo njeno veličastvo, veličastvo, ki ga ima od Očeta kot edinorojeni Sin, polna milosti in resnice. Janez je pričeval o njej in klical: »To je bil tisti, o katerem sem rekel: Kateri pride za menoj, je pred menoj, ker je bil prej kakor jaz.« Kajti iz njegove polnosti smo vsi prejeli milost za milostjo. Postava je bila namreč dana po Mojzesu, milost in resnica pa je prišla po Jezusu Kristusu. Boga ni nikoli nihče videl; edinorojeni Bog, ki biva v Očetovem naročju, on je razložil.
Uvodna molitev: Gospod, hvala ti za ta božični dan. Verujem, da si postal majhen otrok, da bi me odkupil in mi pokazal Očetovo ljubezen. Ljubim te. Tvoj rojstni dan kaže globino tvoje ljubezni do mene. Danes se odločim, da se kot zaljubljen kristjan v Tebe ponovno posvetim ljubezni.
Prošnja: Gospod, pomagaj mi, da rastem v občudovanju tvoje ljubezni.
Razmišljanja:
- Utelešenje: “In Beseda je meso postala in med nami prebivala.” Za večino družin je božič dan posebne bližine. Vzamemo si čas, da smo vsi skupaj drug z drugim. Vemo tudi, da je Bog blizu. On je ta “nekdo”, ki nas združuje v ljubezni. Danes v tihoti občudujemo Božjega otroka. Sredi vsega vzdušja in čustev našega božičnega dneva se ne moremo ustaviti brez občutka presenečenja: Moj Bog mi dovoli, da ga objamem. Tu je neverjetna skrivnost bližine. Tu se izrazi največja človeška bližina. To je Božja pobuda. Postal je meso. Prebiva med nami. Ali se dovolim približati Kristusu? Ali mu dovolim, da me ljubi? Ali si dovolim, da ga ljubim?
- Slava: “In smo videli njegovo slavo.” Za Janeza je Božja slava, ki sije v obrazu Kristusovem, slava ljubezni. Jezus se veseli, da lahko ljubi – da lahko ljubi nas. Kako neverjetnega Boga imamo! Presega našo razumsko sposobnost. Njegova božična slava leži v tem, da je postal tako ponižen, da je postal majhen otrok, odvisen od naše ljubezni. Njegova slava bo kasneje v tem, da objame svoj križ in umre iz ljubezni do nas. Ali cenim to veličastno ljubezen? Sem pripravljen vstopiti v njeno skrivnost? Sem danes pripravljen, da moje srce zasije s to slavo Božje ljubezni?
- Milost: “… poln milosti in resnice.” Milost, o kateri se danes govori, je Očetov ljubeči pogled. Jezus prinaša Očetov ljubeči pogled v naš svet in v naša življenja. Preobrazi naš svet v kraj, kjer Oče najde svojega Sina. Oče je zadovoljen; Kristus živi med nami. To je milost, ki je Kristus: Božja pobuda ljubezni. Milost je dar. Ni odvisna od mene. Moram jo le prejeti in sprejeti. Moram jo samo ceniti, tako kot je to storil Janez. Cenim Kristusa? Ali se trudim, da bi svoje življenje spremenil v en sam dar, tako kot je storil on?
Pogovor s Kristusom: Jezus, hvala ti za ta božični dan. Vem, da je lahko zelo naporen, a tudi vem, da je zelo lep. Lep je, ker si tukaj, Gospod. Hvala ti, ker si tukaj na ta božični dan. Želim te ljubiti tako kot Marija. Želim prinašati tvojo milost in slavo tistim, ki so ob meni.
Odločitev: Danes se bom trudil pokazati posebno veselje in dobroto v svojih odnosih z drugimi, še posebej s svojo družino. Iskal bom dodaten način, da jih danes osrečim.