Podal jim je drugo priliko; rekel je: »Nebeško kraljestvo je podobno človeku, ki je posejal dobro seme na svoji njivi. Medtem ko so ljudje spali, je prišel njegov sovražnik, zasejal ljuljko med pšenico in odšel. Ko je setev zrastla in šla v klasje, se je pokazala tudi ljuljka. Prišli so gospodarjevi služabniki in mu rekli: ›Gospod, ali nisi posejal dobrega semena na svoji njivi? Od kod torej ljuljka?‹ Dejal jim je: ›Sovražen človek je to storil.‹ Služabniki pa so mu rekli: ›Hočeš torej, da gremo in jo poberemo?‹ ›Nikakor,‹ je dejal, ›da morda med pobiranjem ljuljke ne izpulite z njo vred tudi pšenice. Pustite, naj oboje skupaj raste do žetve. Ob času žetve pa porečem žanjcem: Zberite najprej ljuljko in jo povežite v snope, da jo sežgemo, pšenico pa spravite v mojo žitnico.‹«
Uvodna molitev: Gospod verjamem v tvojo Cerkev! Verjamem, da je pot odrešenja in da si me izbral, da me vodiš v nebesa. Gospod, upam vate, ker si šel in pripravl prostor zame v nebesih! Gospod, ljubim te, ker si me ti prvi vzljubil in ker si dal življenje zame na križu.
Prošnja: Gospod, odpusti mi, ker sem te užalil, in pomagaj mi, da to popravim!
Razmišljanja:
- Zeleno polje ali pusta puščava? Gospod, dal si mi milost krsta in me naredil za svojega otroka. “Krst je najlepši in najveličastnejši Božji dar” (Katekizem Katoliške Cerkve, 1216). Ta dar, ki si mi ga podaril, si zaslužim. Rodil sem se z izvirnim grehom, vendar iz svojega neskončnega usmiljenja in dobrote hraniš moje pusto polje in mi ponujaš nebeško kraljestvo. Skozi življenjske vode zakramenta svetega krsta si vzel moje nekoč opustošeno in pusto polje in ga naredil cvetočega. Posejal si vanj žito, da bi obrodilo obilen sad.
- Okuženo polje? Gospod, čeprav si me s krstom vključil v svojo družino in združil s seboj, so trenutki, ko pozabim na svoj življenjski cilj - večnost. Sem slaboten in zaradi svoje šibkosti včasih okužim svoje polje z plevelom. “Določene posledice greha ostanejo v krščencu, kot so trpljenje, bolezen, smrt in takšne krhkosti, ki so inherentne življenju, kot so značajske šibkosti in tako naprej, ter nagnjenost h grehu, ki jo Tradicija imenuje privoljenje ali metaforično ‘vžig za greh’ (fomes peccati); ker je ta nagnjenost ‘nam puščena, da se z njo spopadamo, ne more škoditi tistim, ki ne privolijo, temveč se ji pogumno upirajo s pomočjo milosti Jezusa Kristusa.’ Resnično, ‘športnik ni okronan, če ne tekmuje po pravilih’” (Katekizem Katoliške Cerkve, 1264).
- Bog me nikoli ne zapusti: Gospod, čeprav sem pustil, da je plevel zrasel na mojem polju, kjer je nekoč rasla samo pšenica, si dal čas dozoreti tudi dobremu žitu. Veš, da ni vse izgubljeno. Še vedno je upanje in še vedno je čas. Čeprav so te moji grehi užalili in čeprav se nisem premagal, tudi svoje nagnjenosti h grehu ne, še vedno doživljam tvojo ljubezen in usmiljenje. Ne zapuščaš me, čeprav se mi zdi, da sem se pogosto sam zapustil. Podaril si mi čas, da bom svoje polje očistil plevela, da bo raslo dobro žito, tako da bo moja žetev rodovitna in bogata.
Pogovor z Jezusom: Gospod, hvala ti za dar tvojega usmiljenja! Hvala ti, ker si potrpežljiv z mano, ker me ljubiš takšnega, kakršen sem in ker me spodbujaš, da rastem, kot bi moral!
Odločitev: Danes si bom vzel čas, da se pripravim na dobro spoved.