Ko je Jezus to povedal, je s svojimi učenci odšel čez Cedronsko dolino, kjer je bil vrt, v katerega je šel, sam in njegovi učenci. Tudi Juda, ki ga je izdal, je vedel za ta kraj, kajti Jezus se je tam večkrat sešel s svojimi učenci. Juda je torej vzel četo in služabnike od vélikih duhovnikov in farizejev ter jih privedel tja z baklami, svetilkami in orožjem. Tedaj je Jezus, ki je vedel, kaj vse bo prišlo nadenj, šel ven in jim dejal: »Koga iščete?« Odgovorili so mu: »Jezusa Nazarečana.« Rekel jim je: »Jaz sem.« Z njimi je stal tudi njegov izdajalec Juda. Ko jim je rekel: »Jaz sem,« so stopili nazaj in padli na tla. Spet jih je vprašal: »Koga iščete?« Rekli so: »Jezusa Nazarečana.« Jezus je odgovoril: »Rekel sem vam, da sem jaz. Če torej mene iščete, pustite te, naj odidejo,« da bi se izpolnila beseda, ki jo je bil povedal: »Nikogar izmed teh, ki si mi jih dal, nisem izgubil.« Simon Peter pa je imel meč. Izvlekel ga je in udaril po služabniku vélikega duhovnika in mu odsekal desno uho; služabniku pa je bilo ime Malh. Tedaj je Jezus rekel Petru: »Spravi meč v nožnico! Ali naj ne izpijem keliha, ki mi ga je dal Oče?« Tedaj so vojaki iz čete, poveljnik in judovski stražarji zgrabili Jezusa in ga zvezali. Peljali so ga najprej k Hanu; bil je namreč tast Kajfu, ki je bil tisto leto véliki duhovnik, Kajfa pa je bil tisti, ki je Judom svetoval: »Bolje je, da en človek umre za ljudstvo.« Simon Peter in neki drug učenec sta šla za Jezusom. Tisti učenec se je poznal z vélikim duhovnikom in je šel z Jezusom na dvorišče vélikega duhovnika, Peter pa je ostal zunaj pri vratih. Oni drugi učenec, ki se je poznal z vélikim duhovnikom, je šel ven, se pogovoril z vratarico in peljal Petra noter. Tedaj je dekla, ki je bila vratarica, rekla Petru: »Kaj nisi tudi ti izmed učencev tega človeka?« On je dejal: »Nisem.« Služabniki in stražarji so stali tam; pripravili so žerjavico, ker je bil mraz, in se greli. Tudi Peter je stal med njimi in se grel. Véliki duhovnik je tedaj vprašal Jezusa o njegovih učencih in njegovem nauku. Jezus mu je odgovoril: »Javno sem govoril svetu. Vselej sem učil v shodnici in v templju, kjer se shajajo vsi Judje, na skrivnem pa nisem nič povedal. Kaj vprašuješ mene? Vprašaj tiste, ki so slišali, kaj sem jim povedal, saj vedo, kaj sem rekel.« Ko je Jezus to rekel, ga je eden izmed služabnikov, ki je stal zraven, udaril po licu in dejal: »Tako odgovarjaš vélikemu duhovniku?« Jezus mu je odgovoril: »Če sem napačno rekel, izpričaj, da napačno; če pa prav, zakaj me tolčeš?« Nato ga je Hana zvezanega poslal k vélikemu duhovniku Kajfu. Simon Peter pa je stal in se grel. Rekli so mu: »Mar nisi tudi ti izmed njegovih učencev?« Tajil je in rekel: »Nisem.« Eden izmed služabnikov vélikega duhovnika, sorodnik tistega, ki mu je Peter odsekal uho, je dejal: »Ali te nisem videl z njim na vrtu?« Peter je spet zanikal; in takoj je petelin zapel.
Uvodna molitev: Gospod Jezus, Veliki petek je dan, ko si s svojo smrtjo na križu premagal greh. Pokazal si, da je tvoje usmiljenje nedotakljivo. Večje, kot so bile žalitve vržene proti tebi, večje je bilo odpuščanje, ki je prihajalo iz tvojega Srca. Hvala ti, Gospod, za tvoj ponižen, velikodušen dar sebe, ko si se nam dal med strašnim trpljenjem. Danes te želim v tvojem trpljenju tesno spremljati. Želim te zares srečati in ti bolj zvesto slediti vse dni svojega življenja.
Prošnja: Gospod, prepričaj moje srce, da si umrl iz osebne ljubezni do mene.
Razmišljanja:
- Potrditev: “JAZ SEM.” Odločne Kristusove besede pred četami vojakov, ki so bili poslani, da ga primejo v vrtu Getsemani, so iste besede, s katerimi se je Bog opisal Mojzesu na gori Sinaj. To so besede, ki v krščanskem razmišljanju govorijo o Stvarniku vseh obstoječih stvari. V njih se Kristus razodeva in razodene svojo božanskost. Zato se obrnejo in padejo na tla. Ko razmišljamo o Kristusovem trpljenju, ne pozabimo na njegovo božanskost. On je Bog in moj Odrešenik.
- Zanikanje: “Nisem.” Te Petrove besede so ostro nasprotje besedam, ki razglašajo Kristusovo božanskost. Lahko bi rekli, da predstavljajo vse, kar je v človeku šibko in krhko. Za razliko od Kristusa, stoji Peter ob toplem ognju in odgovarja dekli služabnice. Zanika, da je Kristusov učenec in s tem potrjuje svojo lastno šibkost in potrebo po Božji milosti in usmiljenju. S Petrom bi se lahko poistovetili in tako prepoznali našo potrebo po Kristusovi žrtvi. Kdaj se v meni pojavlja Petrovo zanikanje? Kdaj pustim, da me človeška krhkost premaga in potegne navzdol? Kaj naj storim, da se izognem pastem in postanem bolj zvest Kristusov spremljevalec?
- Iz ljubezni do mene. Ta evangeljski prizor prikazuje nasprotje med Petrovim zanikanjem in Kristusovo obsodbo na smrt. Kristus bi bil obsojen tudi brez Petrovega zanikanja. Jezus umre za Petra in vse ljudi, da bi nas rešil naših grehov. Petrova pomanjkljiva vera tega ne spremeni. Ko se Peter obrne in veruje, spozna, da Jezus vse to dela zanj. Od takrat naprej si upa oznanjevati. Naj mi Gospod pomaga spoznati, da Kristus vidi vsa moja dejanja, ki ga lahko tolažijo ali pa prispevajo k bolečini. V sebi naj gradim drugo naravo, da bi se v trenutkih skušnjave moje srce obrnilo k Jezusu, ki zmore premagati žalitve, ki mu jih povzročam. Takrat se slika obrne in spet ugajam Gospodu in Odrešeniku.
Pogovor s Kristusom: Gospod Jezus, ko premišljujem o tvoji ljubeči daritvi na veliki petek, te prosim, da napolniš moje srce z globljim spoznavanjem in ljubeznijo do tebe. Vse moje nezvestobe in šibkosti prispevajo k temu, kar si trpel. To si storil iz ljubezni do mene in mojih bratov in sester. Hvala ti.
Odločitev: Odločam se, da bom danes prosil za osebno izkušnjo Kristusove ljubezni še posebej, ko bom premišljeval o njegovem trpljenju in smrti.