Jezus s svojimi učenci spet pride v Jeruzalem. Ko hodi po templju, pridejo k njemu veliki duhovniki, pismouki in starešine in mu rečejo: »S katero oblastjo to delaš in kdo ti je dal to oblast, da to delaš?« Jezus jim pravi: »Vprašal vas bom neko stvar; odgovorite mi in povedal vam bom, s katero oblastjo to delam: Janezov krst – je bil iz nebes ali od ljudi? Odgovorite mi!« In mislili so sami pri sebi: »Ako rečemo: ›Iz nebes,‹ bo dejal: ›Zakaj mu torej niste verjeli?‹ Ako pa rečemo: ›Od ljudi?‹« Obšel jih je strah pred ljudstvom; Janeza so namreč vsi imeli za resničnega preroka. Odgovorijo torej Jezusu: »Ne vemo.« Jezus jim pa reče: »Tudi jaz vam ne povem, s kakšno oblastjo to delam.«
Uvodna molitev: Ponovno prihajam k tebi, da bi molil. Verujem, da si tu z menoj in me želiš poučiti o svojih naukih. Ti mi izkazuješ ljubezen, ker preživljaš ta čas z menoj, jaz ti jo vračam tako, da posvetim ta čas z duhom vere, zaupanja in pozornosti. Tu sem Gospod, pripravljen poslušati in ti odgovoriti z ljubeznijo.
Prošnja: Jezus, podari mi resnično pristnost in poštenost za življenje!
Razmišljanja:
- Dan po tistem: Bilo je dan po tistem, ko je Jezus povzročil vsesplošno razburjenje v Jeruzalemskem templju, kar se ni zgodilo že dolgo časa. Menjalcem denarja je prevrnil mize in pregnal njihove živali. Kdorkoli drug bi pristal v zaporu, a to je bil Kristus; vendar njegov čas še ni prišel. Veliki duhovniki in pismouki kljub temu iščejo razlago – oziroma izgovor – da bi Jezusa lahko obsodili. Preudarno odgovori na njihovo vprašanje z vprašanjem, na katerega ne morejo odgovoriti, saj se bojijo, da bi s tem množici razkrili svojo neiskrenost. Kako je ta neiskrenost pismoukov in farizejev užalila našega Gospoda! Z njimi ni govoril preprosto, saj so hoteli izkriviti njegove besede. Ali tudi jaz sovražim neiskrenost? Najdem njene sledove v svojem življenju? Se bolj ukvarjam s tem, kaj si drugi mislijo o meni, ali s tem, kaj si misli Kristus?
- »Zakaj mu torej niste verjeli?« Jezus ni izgovoril teh besed, a vedeli so, da bi jih lahko. Njihova vest jih je opominjala, da bi bila taka sodba prava. Zakaj niso verjeli Gospodovemu predhodniku? Mar ne iz istega razloga, kot niso verjeli Gospodu samemu? Janez Krstnik jim je očital neiskrenost. Prejeli so njegov krst spreobrnjenja, vendar se niso trudili spremeniti svojega življenja. Bi mi Jezus lahko očital kakršnokoli mero neiskrenosti? Ali kdaj prejmem zakrament sprave brez želje, da bi spremenil svoje življenje? Ali se svete spovedi popolnoma izogibam, ker v svojem obnašanju ne vidim ničesar, kar bi moral spremeniti?
- «Ne vemo«: To ni ne prvič ne zadnjič, da so se sklicevali na nevednost z namenom umika od posledic resnice; a takšna nevednost je vsekakor obsojanja vredna. To niso bili neizobraženi možje, ampak voditelji izvoljenega ljudstva, odgovorni, da ga vodijo po poti Božje zaveze. Medtem ko je bilo splošno sprejeto, da je bil Janez Krstnik dober prerok, ki je s svojim pridiganjem in zgledom preprostosti spodbudil grešnike k spreobrnjenju, so Judovske oblasti hotele same uveljavljali avtoriteto v imenu Boga. Zavedale so se resnice, a je niso želele sprejeti. Se jaz kdaj sklicujem na nevednost, ko vztrajam v dejanjih, za katerega nisem prepričan, da so prava?
Pogovor s Kristusom: Gospod Jezus, včasih prepoznam tvojo voljo, vendar jo težko udejanjim. Včasih se preveč obremenjujem z mnenjem drugih, ali pa se bojim posledic. Podari mi duha vednosti in moči, da bi vedno sprejel tvojo voljo in ji sledil!
Sklep: Če je mogoče, bom jutri k sveti maši prišel prej, da bi z našim Gospodom preživel nekaj trenutkov v tišini in prosil za milost, da bi bila moja dejanja vedno iskrena in poštena.