Mr 5:21-43

Ko se je Jezus prepeljal s čolnom spet na drugo stran, se je zbrala pri njem velika množica. Bil je pri jezeru. Tedaj je prišel eden od predstojnikov shodnice, Jaír po imenu. Ko ga je zagledal, je padel k njegovim nogam in ga zelo prosil, rekoč: »Z mojo hčerko je zelo hudo. Pridi in položi roke nanjo, da ozdravi in ostane pri življenju!« In odšel je z njim. Za njim se je odpravila velika množica in pritiskala nanj. V njej je bila tudi žena, ki je že dvanajst let krvavela. Veliko je pretrpela od mnogih zdravnikov in porabila vse svoje premoženje, pa ji ni nič pomagalo, ampak je bilo z njo celo slabše. Slišala je za Jezusa. Med množico se mu je približala od zadaj in se dotaknila njegove obleke. Rekla je namreč: »Tudi če se dotaknem le njegove obleke, bom rešena.« In v hipu se ji je ustavila kri in v telesu je začutila, da je ozdravljena nadloge. Jezus je v sebi zaznal, da je šla moč iz njega. Takoj se je obrnil v množici in rekel: »Kdo se je dotaknil moje obleke?« Njegovi učenci so mu govorili: »Saj vidiš, kako množica pritiska nate, pa praviš: ›Kdo se me je dotaknil?‹« Oziral se je okrog, da bi videl tisto, ki je to storila. Ker je žena vedela, kaj se je z njo zgodilo, je vsa preplašena trepetaje pristopila, se vrgla predenj in mu povedala vso resnico. On pa ji je rekel: »Hči, tvoja vera te je rešila. Pojdi v miru in bodi ozdravljena svoje nadloge!« Ko je še govoril, so prišli od predstojnikove hiše in rekli Jaíru: »Tvoja hči je umrla. Kaj še nadleguješ učitelja?« Jezus je slišal od strani, kaj so rekli, in je dejal predstojniku shodnice: »Ne boj se, samó veruj!« In nikomur ni dovolil, da bi šel z njim, razen Petru, Jakobu in Janezu, Jakobovemu bratu. Ko so prišli pred predstojnikovo hišo, je videl vrvež in ljudi, ki so jokali in zelo žalovali. Vstopil je in jim rekel: »Kaj se razburjate in jokate? Deklica ni umrla, ampak spi.« In posmehovali so se mu. On pa je vse odslovil in vzel s seboj očeta in mater deklice ter tiste, ki so bili z njim, in stopil tja, kjer je bila deklica. Deklico je prijel za roko in ji rekel: »Talíta kum,« kar v prevodu pomeni: »Deklica, rečem ti, vstani!« Deklica je takoj vstala in hodila; imela je namreč dvanajst let. Od začudenja so bili vsi iz sebe. On pa jim je strogo naročil, naj tega nihče ne izve, in je velel, naj ji dajo jesti.

Uvodna molitev: Gospod Jezus, poučil si nas: “Prosite in prejeli boste, iščite in boste našli, trkajte in se vam bo odprlo” (Matej 7:7). Vabiš me, da svojo prošnjo prenesem tebi. Verujem, Gospod, da boš slišal mojo molitev, če te s srčno iskrenostjo prosim. Upam v tvojo dobrotljivost in usmiljenje ter ti ponujam svojo ljubezen, čeprav je v primerjavi s tvojo skromna, saj si izvir ljubezni in dobrote ti sam.

Prošnja: Gospod, pomagaj mi, da se z vero in zaupanjem obrnem k tebi!

Razmišljanja:

  1. “Če se samo dotaknem njegove obleke”: Gospod, včasih se mi zdiš tako oddaljen, tako daleč od nas. Verujem, da si Bog, vsemogočen in najmočnejši. Verjamem, da želiš, da pridem k tebi. Tako velik in mogočen kot si, me vabiš, da se ti približam kot majhen otrok. Kako redko si želim, da bi se te dotaknil, tako kot žena, ki je krvavela! Kako velika vera jo prežema! Vse, kar želi, je stik s teboj. Ne išče veliko, le trenutek. Včasih mine moje življenje tako hitro, da ne iščem niti tega. Lastne skrbi me razjedajo in tako sem ujet v svoje težave, da ne razmišljam, da bi jih prinesel k tebi, tako kot ta žena. Zdi se tako prav in tako enostavno, a kako pogosto imam prav tak odnos kot ona?
  2. “Kdo se me je dotaknil?” Gospod, najbrž ti je všeč, ko prepoznaš, da se te je nekdo dotaknil. Mnogokrat si bil osupel nad našo vero, tudi če je bila le trenutna. Očaran si bil nad vero stotnika, ko je rekel: “Samo besedo reci in moj služabnik bo ozdravljen” (Luka 7:7). Desnemu, skesanemu razbojniki si obljubil, da bo s teboj v raju. Ta žena je trdno verjela, da lahko storiš nekaj, kar bo bistvena sprememba v njenem življenju; zato te je iskala. Kako pogosto se te dotaknemo? Kako pogosto nas iščeš, da bi nas našel, ko mi iščemo tebe?
  3. “Tvoja vera te je rešila”: Vera vate! Gospod, to je tisto, kar je ženo spodbudilo, da se je dotaknila tvoje halje. Verjela je, da jo boš ozdravil. Iskanje tebe je bila njena molitev. Ve, kdo je: bitje, ki jo je Oče ustvaril, uboga duša, ki potrebuje pomoč. Sama si je poskušala pomagati, iskala je zdravila, kar je le še poslabšalo njeno stanje. Zdaj prosi za tvojo pomoč. Ne samo, da ji pomagaš, Gospod, ampak jo rešiš. Zame si pripravljen storiti isto, če le preprosto pridem k tebi in izrazim svojo prošnjo. Gospod, verujem, da tako postajam tista oseba, za katero si me ustvaril! Sem popolnoma odvisen od tebe. Za vse potrebujem tebe. Sam ne morem ničesar storiti, s teboj pa lahko naredim vse. (prim. Gal 2:20).

Pogovor s Kristusom: Gospod, prepoznavam, kako želiš, da se te dotaknem, kot je to storila ta žena! Verujem, Gospod, da čakaš, da pridem k tebi, tako kot je prišla ona! Vse, kar moram storiti, je, da te poiščem in se te dotaknem. Tam boš, da odgovoriš na mojo molitev.

Sklep: Tekom dneva bom dvakrat izrazil svojo vero tako, da se bom obrnil k svojemu Gospodu, ki čaka, da pridem k njemu.