Ko je stopil v čoln, so šli njegovi učenci za njim. Na jezeru je nastal velik vihar, tako da so valovi pokrivali čoln; on pa je spal. Pristopili so k njemu, ga zbudili in rekli: »Gospod, reši nas! Izgubljeni smo!« Dejal jim je: »Kaj se bojite, maloverni?« Tedaj je vstal, zapretil vetrovom in jezeru in nastala je globoka tišina. Ljudje pa so se začudili in govorili: »Kakšen človek je ta, da so mu pokorni celo vetrovi in jezero?«
Uvodna molitev: Gospod, v tem razmišljanju prihajam k tebi, pripravljen storiti, kar me prosiš. Ko sem prepuščen samemu sebi, pogosto izberem enostavno, priročno pot, vendar vem, da pot kristjana vodi skozi ozka vrata. V tebi najdem razlog, da zapustim enostavno pot in se posvetim popolnejšemu poslanstvu ljubezni. Pripravljen sem spoznati pomen tvojega ukaza: “Sledi mi!”
Prošnja: Gospod, podari mi milost zrele vere!
Razmišljanja:
- Božja tišina, človekova vera: Predstavljajmo si, da smo na mestu apostolov v tej skromni ladji, ki jo premetavajo burni valovi. Takoj planejo na dan naši največji strahovi; a Jezus spi. Prikrade se skušnjava, da bi ga prebudili … veliko ljudi to počne z nenehnim pritoževanjem, obupanimi držami, umikom od molitve ali s stresanjem jeze na druge. Ko v trenutku preizkušnje spoznamo, da življenje ni več popolnoma pod našim nadzorom, obstaja verjetnost, da se zrušimo. Toda tej poti se moramo izogniti; premišljevati moramo o moči te “speče” Kristusove navzočnosti. Preizkušnje nas približajo Bogu in povečajo našo odvisnost od njega. Živeti moramo iz vere; sicer prevladajo le strah, negotovost in grenkoba. “Molčanje Kristusa” je močno. Če ga spregledamo, smo opustili nekatere njegove najgloblje nauke. “Molčanje Kristusa” nas mora učiti!
- “Molčanje Kristusa” govori o naši veri: Kakšen je Jezusov spanec? Kot mlada mati, je Marija pogosto opazovala, kako Jezus spi. Nadškof Martinez piše: “Jezus je bil izjemno lep, ko je izgovarjal besede večnega življenja, delal čudeže, gledal z ljubeznijo, odpuščal z usmiljenjem in nežno božal. A rad bi ga videl, medtem ko spi, saj bi ga lahko neskončno dolgo občudoval, ne da bi me očaral njegov pogled, brez popolnosti njegove lepote in slave, ki bi zaslepila moje oči in očarala mojo dušo. Lepota Jezusa, ko je buden, je predaleč za mojo majhnost. Kdo bi jo lahko prenesel? V spanju se mi zdi bolj primerna, kakor je bolj prilagojena mojim očem, ko ga gledam skozi prosojno lečo” (Ko Jezus spi, str. 15). Naj vedno zaupam v moč Kristusa: ko se odloči, da ne bo ukrepal, in tudi takrat, ko posreduje.
- Večna pedagogika Boga: Voda, ladja, apostoli in Kristus … Ta prizor se ponavlja znova in znova v evangeliju. Voda je simbol življenjskih izkušenj na človeški ravni; ladja je izkušnja vere na nadnaravni ravni - to je naše življenje s Kristusom. Kristus sporoča, da nikoli ne smemo dopustiti, da bi izkušnje življenja prevladale nad izkušnjo vere. Ne smemo živeti na ravni trenutnih vtisov, ampak iz globokega vodnjaka vere, ki razkriva delovanje Boga, modrost njegove previdnosti in končno usodo večnosti. Vera razkriva Kristusovo navzočnost na naši ladji; vera nas prepriča, da je vsak val in vsak sunek vetra povabilo, naj zaupamo Tistemu, ki vsem gospoduje. Vera je tisto, kar Bogu omogoča, da tolaži naša srca, umirja naše strahove in ohranja našo radost sredi težav, ki se lahko razvlečejo v mesece ali celo leta.
Pogovor s Kristusom: Gospod, vem, da me vera naredi ranljivega. Vem pa tudi, da ne bom spoznal tvoje ljubezni, če ne bom verjel, da me lahko osrečiš bolj, kot to zmorem sam. Če se ne soočim s preganjalci svoje duše in svojega poslanstva ter se prepuščam tvoji milosti, ne bom spoznal tvoje zmage!
Odločitev: Danes se bom s popolnim zaupanjem vanj soočil s težavo in se popolnoma prepustil Bogu!