Lk 9:51-56

Ko so se dopolnjevali dnevi, da bi bil Jezus vzet v nebo, se je tudi sam namenil iti v Jeruzalem. Poslal je pred seboj glasnike; ti so šli in stopili v samarijsko vas, da bi mu pripravili prenočišče. Pa ga niso sprejeli, ker je bil namenjen v Jeruzalem. Ko sta to videla učenca Jakob in Janez, sta rekla: »Gospod, ali hočeš, da rečeva, naj pride ogenj z neba in jih pokonča?« Toda obrnil se je in ju posvaril. In odšli so v drugo vas.

Uvodna molitev: V tebi, Gospod, najdem vso svojo radost in srečo. Kako bi te lahko žalil s tem, da bi lovil bežni uspeh in nepomembne uspehe? Verujem vate, ker si resnica sama. Upam vate, ker si zvest svojim obljubam. Ljubim te, ker si me ti prvi ljubil. Kljub temu da sem grešnik, si mi dal toliko blagoslovov. Ponižno sem ti hvaležen.

Prošnja: Gospod Jezus, naredi me krotkega in ponižnega v srcu!

Razmišljanja:

  1. Nepriljubljena taktika: Jezus je bil kot general vojske. Njegov sovražnik ni bil viden, to so bile skrite sile samega zla. Jezus se je bojeval proti hudiču do grenkega konca. “Sin božji se je namreč razodel, da bi uničil hudičeva dela” (1 Jn 3,8). Jezus je hodil proti Jeruzalemu in ta evangelij opisuje njegov pohod z izrazom: “odločno”. Kljub temu da je bil silovit boj, Jezus tega ni pokazal na način, ki bi ga svet razumel. Naš Gospod se je lotil tega boja v Jeruzalemu kot jagnje, ki ga vodijo v klavnico. Njegova taktika je bila ponižnost. Ponižnost kot atomska bomba, ki bi jo vrgel na Satanove načrte. Tako je odpravil Luciferjev ponos in aroganco.
  2. Lekcija ponižnosti: Sv. Janez Evangelist je dejavna osebnost v tem odlomku, saj je spoznal, da je Jezusov namen bojevanje (prim. 1 Jn 3,8), z bratom Jakobom sta sanjala, da bosta imela visoke položaje v Jezusovi vojski. V njegovem kraljestvu sta želela pomebna mesta na njegovi desni in levi strani (prim. Mr 10,35-37), zdaj pa želita uporabiti svojo veljavo kot apostola, da bi se maščevala svojim nasprotnikom. Jezus ju je grajal in jima ponovno razložil, kaj pomeni kraljevanje v njegovem kraljestvu. Hitro sta spoznala, da so prijaznost, nežnost, ljubezen in ponižnost najbolj učinkovita orožja.
  3. Usmerjenost na poslanstvo: Po vojaških merilih bi poveljnik morda ocenil pripetljaj v Samariji kot poraz. Kristus je odšel od njih, človeško gledano je izgubil. Vendar to ni bil poraz. Če bi Jezus tarnal ali se maščeval zaslepljenosti Samarijanov, bi bil poražen. Namesto tega evangelij pravi: “Odpravili so se v drugo vas.” Tako preprosto! Kristus je zmagal, ker ni izgubljal časa z muhastimi in trmastimi pričakovanji; raje je odpustil, pozabil in nadaljeval do naslednjega mesta.

Pogovor s Kristusom: Gospod Jezus, dopusti mi razumeti udarce in rane tvojega “vojaškega tabora”. Težko je razumeti, zakaj je življenje tako naporno za mojo šibko naravo, vendar vem, da smo v boju s silami zla. Ko te vidim umirati za ta boj in zmagati, mi daje več poguma, da prispevam svoj delež k borbi proti zlu. Pomagaj mi, da raje izberem krepost ponižnosti kot svoj ponos!

Sklep: Danes bom jaz tisti, ki bo opravil vsakdanje opravilo v hiši. Skuhal bom kavo za vse ali pomil posodo, da pokažem Gospodu (in sebi), da sem lahko ponižen.