Jaz sem živi kruh, ki sem prišel iz nebes. Če kdo jé od tega kruha, bo živel vekomaj. Kruh pa, ki ga bom dal jaz, je moje meso za življenje sveta.« Judje so se tedaj med seboj prepirali in govorili: »Kako nam more ta dati svoje meso jesti?« Jezus jim je tedaj rekel: »Resnično, resnično, povem vam: Če ne jeste mesa Sina človekovega in ne pijete njegove krvi, nimate življenja v sebi. Kdor jé moje meso in pije mojo kri, ima večno življenje in jaz ga bom obudil poslednji dan. Kajti moje meso je resnična jed in moja kri resnična pijača. Kdor jé moje meso in pije mojo kri, ostaja v meni in jaz v njem. Kakor je mene poslal živi Oče in jaz živim po Očetu, tako bo tudi tisti, ki mene jé, živel po meni. To je kruh, ki je prišel iz nebes, ne tak, kakršnega so jedli vaši očetje in so pomrli: kdor jé ta kruh, bo živel vekomaj.«
Uvodna molitev: Moj Bog, verujem vate! Iz nič si me poklical v obstoj in me skrbno spremljaš v življenju. Celo moji lasje na glavi so prešteti. Zaupam v tvojo neskončno dobrotljivost in v tvoje ljubeče roke predajam svoje strahove, upanja, potrebe, želje - vse! Ljubim te, Gospod, in želim te ljubiti z vsem svojim umom, srcem, dušo in močjo!
Prošnja: Gospod, daj mi, da bom rasel v veri v evharistijo!
Razmišljanja:
- Novo življenje: Vedno je dobro razmišljati o temeljnih resnicah naše vere. Lahko se tako navadimo nanje in tako izgubimo občutek za njihovo veličino. Bog je postal človek, da bi se mu lahko približali. Mi, ki smo bili zaradi greha naših prvih staršev obsojeni na življenje brez upanja, smo po Božji milosti prejeli dar novega življenja, življenja, ki bo večno. Tega smo prejeli ob krstu, ko smo postali del skrivnostnega Kristusovega telesa in zato Božji otroci. Sodelujemo v božanskem delovanju Svete Trojice preko Božjega Sina, ki je postal človek zaradi nas. Kako izjemno darilo smo prejeli! Vsi bi morali premisliti o tej Božji navzočnosti, da bi rasli v hvaležnosti in ljubezni do Boga, katerega usmiljenje do nas je neizmerno.
- Novo življenje - nova hrana: Prejeli smo življenje, življenje Boga, ki ga imamo v Kristusu. Izvira od njega - ne iz sveta, ne iz ljudi in ne iz angelov. Kristus je postal človek, da bi imeli to novo življenje. Toda - kot je vedno značilno za človeka - smo šibki in potrebujemo za preživetje tudi hrano. Vendar nobena zemeljska hrana ne more vzdrževati tega novega življenja. Zato je Kristus postal naša “prava hrana” v evharistiji. Prejmemo novo hrano za novo življenje. Čudimo se tej hrani, ki jo prejmemo za naše življenje. Zaustavimo se in se zahvaljujmo v tihem čaščenju pred velikodušnostjo Božjega Sina.
- Obljube hrane: Evharistija je izjemen dar. Njenega neskončnega bogastva ne moremo doumeti, saj je to sam Božji Sin. Kruh ni več kruh in vino ni več vino. Smo pred Telesom in Krvjo našega Gospoda Jezusa Kristusa. Prišel je, da bi imeli življenje in ga imeli v polnosti. Prišel je in nam dal samega sebe, da bi nas podpiral na naši poti. To je obenem tudi hrana obljube, saj bo vsak, ki bo jedel njegovo sveto Telo in pil njegovo dragoceno Kri, prejel večno življenje in bo obujen poslednji dan. Druge hrane po smrti ne potrebujemo. Evharistija prinaša zmago nad smrtjo; je nova hrana za novo življenje - večno življenje.
Pogovor s Kristusom: Gospod, kam naj gremo? Ti si Kruh Življenja! Še premalo se ti zahvaljujemo za veličino evharistije! Tu sem, da te ljubim, kolikor zmorem. Zaupam, da mi bo s pomočjo tvoje Matere Marije uspelo.
Odločitev: Svojo družino bom povabil, da se odpravimo na evharistični obisk ali pa opravimo duhovno obhajilo.