Tisti čas je Jezus rekel svojim učencem: »Vi ste sol zemlje. Če pa se sol pokvari, s čim naj se solí? Ni za drugo, kakor da se vrže proč in jo ljudje pohodijo. Vi ste luč sveta. Mesto, ki stoji na gori, se ne more skriti. Svetilke tudi ne prižigajo in ne postavljajo pod mernik, temveč na podstavek, in sveti vsem, ki so v hiši. Takó naj vaša luč sveti pred ljudmi, da bodo videli vaša dobra dela in slavili vašega Očeta, ki je v nebesih.«
Uvodna molitev: Gospod Jezus, ponovno prihajam k tebi da poslušam tvoje besede. Prihajam kot nekdo ki je lačen, ki potrebuje hrano. Nahrani me, saj me nihče drug ne more. Ne hrepenim po hrani tega sveta, ampak po hrani tvoje milosti. Naj te moja današnja molitev slavi, naj prinese milosti mojim bratom in sestram! Amen.
Prošnja: Gospod Jezus, podari mi milost, da bom kot tvoj učenec rastel v zaupanju.
Razmišljanja:
- Božja izbira: V današnjem evangeliju nas Gospod vabi k premišljevanju neizmerne milosti, da nas je izbral. Gospod vedno znova svoje apostole spominja, da niso oni tisti, ki so ga izbrali; on jih je izbral. Včasih je lahko spregledati dejstvo, da nas je Kristus s krstom poklical, da bi bili njegovi učenci. Zaradi izkušnje naše lastne šibkosti in omejenosti v naših dejanjih, lahko izgubimo upanje nad našim velikim poslanstvom, da smo sol zemlje in luč sveta. A vendar nas je Gospod izbral prav za to nalogo: da poskušamo spreobrniti ljudi okoli nas, da jih dvignemo iz teme in jo ponesemo h Kristusovi luči. Naše poslanstvo presega svet danes in jutri, saj smo poklicani, da pomagamo vsem ljudem doseči večno življenje. Kdo bi si drznil prevzeti to nalogo?
- Poveličevati Očeta: Kako naj bi se lotili te naloge? Odgovor je v našem krstu. Preko tega zakramenta smo celostno vpeljani v novo življenje; življenje Božje hčerke ali Božjega sina v Kristusu Jezusu. Od zdaj naprej lahko v vsem, kar delamo za Božjo slavo, to opravljamo skozi našo udeležbo v Kristusovem kraljevskem duhovništvu. Kako naj bi potem bili luč tega sveta? Ne zaradi naših zaslug ali znanja, zaradi tehnologije, znanosti ali zaradi katerekoli zemeljske moči, ampak zaradi Svetega Duha, ki deluje v nas, ki usmerja in vodi naša prizadevanja. Če torej želimo biti luč sveta in sol zemlje, moramo vedno slediti navdihom Svetega Duha in mu popolnoma zaupati. Na ta način bomo postali tisti učenci, katerih največja želja je poveličevati Očeta; ljudje bodo videli v nas Božje delovanje.
- Biti močan v ljubezni: Kristusov klic, naj bomo njegovi učenci in oznanjamo evangelij vsem ljudem, se lahko zdi preveč. Zaradi vsakdanjega življenja in borbe za preživetje se zdi, da ni (dovolj) časa in energije, da bi bili Kristusovi učenci. Ne smemo pozabiti na začetek našega učenčevstva. To ne izhaja iz kakšne pogodbe z Gospodom. Začelo se je v njegovem srcu, ko je rekel: »Niste vi mene izvolili, ampak sem jaz vas izvolil.« Začelo se je, ko je rekel: »Ne imenujem vas več služabnike, ampak prijatelje.« Božji sin nas je imenoval za svoje prijatelje. Kdo bi si drznil reči kaj takšnega? Kdo bi lahko sanjal o čem takem? Nihče! A vendar je to resnica. Naše učeništvo je zakoreninjeno v ljubezni, ki jo Kristus goji do nas. Zato nam pravi, naj vedno ostanemo v njegovi ljubezni. Pravzaprav želi, da živimo v njegovi ljubezni, tako kot mladika živi na trti in zato lahko obrodi sadove.
Pogovor s Kristusom: Gospod, izbral si me, da sem sol zemlje in luč sveta. To je preveč zame! Kljub temu verujem vate, zaupam vate in te ljubim. Naj bo danes vsaka moja beseda in vsako moje dejanje pogumen izraz tvoje ljubezni za vse; da usmerjam tiste, ki jih srečam, da bi slavili tvojega nebeškega Očeta!
Sklep: Zaupal bom v Gospodov klic, da postanem njegov učenec: z besedami in dejanji ljubezni bom razglašal veličino Božje ljubezni vsem, ki so okoli mene.