Naslednji dan je množica, ki je ostala na drugi strani jezera, videla, da je bil tam en sam čoln in da Jezus ni stopil v čoln s svojimi učenci, ampak da so učenci odveslali sami. Iz Tiberije so pripluli še drugi čolni v bližino kraja, kjer so po Gospodovi zahvalni molitvi jedli kruh. Ko je množica videla, da tam ni ne Jezusa ne njegovih učencev, so sami stopili v čolne, odpluli v Kafarnáum in iskali Jezusa. Ko so ga našli na drugi strani jezera, so mu rekli: »Rabi, kdaj si se znašel tukaj?« Jezus jim je odgovoril in rekel: »Resnično, resnično, povem vam: Ne iščete me zato, ker ste videli znamenja, ampak ker ste jedli kruh in se nasitili. Ne delajte za jed, ki mine, temveč za jed, ki ostane za večno življenje in vam jo bo dal Sin človekov; nanj je namreč vtisnil pečat Oče, Bog.« Tedaj so mu rekli: »Kaj naj storimo, da bomo delali Božja dela?« Jezus je odgovoril in jim dejal: »Božje delo je to, da verujete v tistega, ki ga je on poslal.«
Uvodna molitev: Gospod, verjamem, da si zdaj tukaj prisoten, ko se obračam k tebi v molitvi. Zaupam v tvojo željo, da mi danes podariš vso milost, ki jo potrebujem. Hvala ti za tvojo ljubezen, hvala ti za tvojo neskončno velikodušnost do mene. V zameno ti dajem svoje življenje in svojo ljubezen.
Prošnja: Gospod, pomnoži mojo vero.
Razmišljanja:
- Hrana večnega življenja: Nekateri televizijski »evangelisti« oznanjajo »evangelij blagostanja«. Tistim, ki sledijo »Kristusu« v njihovi cerkvi, obljubljajo finančne in zdravstvene koristi ter dobro počutje. Pravijo: »Dobre stvari bodo prišle k vam!« Čeprav so te zemeljske stvari dobre, nam Kristus pokaže, da njegov največji dar ni »kruh, ki nasiti«, ampak sta milost in večno življenje, ki ga lahko po veri prejmemo. Vera je hkrati naša daritev Bogu in njegov dar nam. Odpira nam srce, da prejmemo dar, ki ne propade: večno življenje.
- Brez samozadovoljstva v veri: Kristus ni ostal z množicami, ampak je šel v Kafarnáum. Množice, ki so bile še vedno site od kruha od čudeža z hlebi, so morale ugotoviti, kam je Jezus odšel, odvezati so morale svoje čolne in ga poiskati. Ko se zdi, da je Kristus odšel stran od nas, se moramo vkrcati na svoj čoln in veslati – iskati ga moramo v molitvi, se obnavljati v njegovih zakramentih. Kristus želi, da mu sledimo aktivno, ne pasivno, sedeč na obali s čolnom na suhem. Moramo odriniti v morje molitve in veslati.
- Kaj naj storimo?: To je delo Boga … Naša vera v tistega, ki ga je Oče poslal, je rezultat Božjega delovanja v našem življenju in našega truda, da ta dar vere uporabljamo in razvijamo. Predvsem je vera Božji dar nam. Toda to je dar, ki raste le, če ga treniramo, uporabljamo in prosimo za več. Tako kot mora tekač več teči, da postane boljši tekač, tako moramo mi bolj verovati, da bi še bolj močno verovali. Šele tedaj se naše srce odpre, da prejme dar večje vere.
Pogovor s Kristusom: Gospod, ne želim se zadovoljiti z iskanjem samo »kruha, ki nasiti«, temveč iščem radost in rešitev, ki izhajata iz vere vate. »Verujem, pomagaj moji neveri!« (Mr 9,24). Pokaži mi, kaj naj storim, da ti bom sledil. Razjasni svojo pot zame in mi daj moči, da ji bom sledil.
Odločitev: Ko se bom danes soočal s težavami, ovirami ali frustracijami, bom vadil vero v Boga in si prizadeval za izpolnjevanje njegove volje.