Lk 5:33-39

Oni pa so mu rekli: »Janezovi učenci se pogosto postijo in opravljajo molitve, enako tudi učenci farizejev, tvoji pa jedo in pijejo.« Jezus jim je odgovoril: »Ali morete doseči, da bi se svatje postili, dokler je ženin med njimi? Prišli pa bodo dnevi, ko jim bo ženin vzet, in takrat, tiste dni, se bodo postili.« In povedal jim je še priliko: »Nihče ne odtrga krpe od nove obleke in jo našije na staro, sicer bo novo raztrgal, s staro obleko pa se krpa z nove ne bo ujemala. Tudi novega vina nihče ne vliva v stare mehove, sicer bo novo vino stare mehove razgnalo in se razlilo, mehovi pa bodo uničeni; pač pa se mora novo vino vlivati v nove mehove. Nihče, ki je pil staro vino, noče novega, ampak pravi: ›Staro je dobro.‹«

Uvodna molitev: Gospod, iz prahu sem nastal in v prah se bom povrnil. Ti pa si pred vsemi časi in ustvaril si vsa bitja. Z neskončno skrbnostjo tudi mene v materinem telesu in me vedno varoval. Želim si, da bi se spomnil moje duše ob moji smrti in me popeljal v nebesa, da bom za vedno s teboj. Hvala, ker skrbiš zame in me blagoslavljaš s svojo ljubeznijo! V zameno ti vračam svojo ljubezen. V ponižnosti se darujem tebi!

Prošnja: Oživi moje duhovno življenje, Gospod!

Razmišljanja:

  1. Sodiš po napačnih merilih: Spet srečamo Jezusa pri jedi, tokrat z Levijem (Matejem) in njegovimi prijatelji. Pismouki in farizeji so prišli, da bi izkušali Jezusa in njegove učence; bili so previdni glede njegovih naukov, saj niso bili v skladu z predpisi in formalizmi, ki so jih poznali. Niso bili iskreni ali odprti za nov način. Njihova izjava o postu vsebuje sodbo: Vi in učenci ne sledite naši postavi o postu, zato ne morete biti resnično sveti. To ni bilo vprašanje, temveč izjava, obtožba. Tudi mi včasih krivo sodimo, celo brate v Cerkvi, ki ne opravljajo posta tako mi. Naš kompas ne sme biti to, česar smo vajeni, temveč kar Cerkev, vodena s Svetim Duhom, uči in odobrava, bodisi stare tradicije ali novo razlago Svetega Duha.
  2. Za vse je primeren čas: Jezusov odgovor je preprost: je čas in prostor za post, pa tudi za praznovanje. Nekateri ljudje se lahko odrekajo, toda večini od nas liturgično leto ponuja naravni ciklus praznovanja in posta. Včasih se veselimo z “ženinom” - kot za Božič ali Veliko noč, ko praznujemo prihod Kristusa in njegovo vstajenje. Drugič se bolj posvečamo pokori - predvsem v postnem času, ko se bližamo srečanju z vstalim Gospodom. Zaradi grehov smo se namreč ločili od Njega. V adventu očiščujemo svoja srca, da bi se srečali z novorojenim Jezusom ob božiču. Cerkveno leto pozna svoje praznike in priložnosti, ki so posebej pomembni na takšen ali drugačen način. Vprašanje, ki si ga moramo zastaviti: Ali živimo ta liturgična obdobja ali pa jih zanemarjamo? Ali prazniki in posti vplivajo na moje življenje, ali so liturgična obdobja največkrat le radovednost, ki jo komajda opazim?
  3. Novi človek: Jezus vsem prisotnim ponudi izziv v obliki prilike. Obe podobi - tkanina in mehovi - poudarjata idejo, da moramo, če želimo sprejeti njegovo sporočilo, razmišljati “zunaj okvirjev”. Hitro se navadimo na rutino, postanemo zadovoljni in mlačni v svoji veri. Še huje je, če nezavedno grešimo. Da bi resnično sledili Kristusu in njegovemu “dobremu sporočilu”, moramo zapustiti to, kar je sv. Pavel imenoval “stari jaz”, da postanemo novi ljudje v Kristusu (Kol 3,9-10). Farizeji bi morali zapustiti strogo formalno in sodobno držo. Za Levija in njegove prijatelje je to pomenilo, da bi opustili posvetno in grešno življenje. Prekinitev s starim jazom je težka - “staro vino” je tisto, česar smo navajeni - toda narediti moramo korak, prepoznati naš stari jaz in se odločiti, da to opustimo in sprejmemo Kristusovo sporočilo, ki je vedno izzivalno, vendar prinaša rast.

Pogovor s Kristusom: Gospod Jezus, pomagaj mi, da bom pozorno sledil tebi in ne sodbi drugih! Pokaži mi, kdo sem in kaj naj postanem! Daj mi milost, da bom živel cerkveno leto s prazniki in postom z navdušenjem, da me boš lahko preobrazil v novo stvaritev!

Sklep: Danes, v petek, se bom spominjal Gospodove smrti; majhno žrtev bom ponudil kot pokoro za svoje grehe. Prihajajočo nedeljo bom doživel z resnično radostjo kot praznovanje njegovega vstajenja.