Ko je bil Jezus rojen v Betlehemu v Judeji v dneh kralja Heroda, so prišli modri z Vzhoda v Jeruzalem in govorili: »Kje je ta, ki se je rodil kot judovski kralj? Videli smo namreč, da je vzšla njegova zvezda, in smo se mu prišli poklonit.« Ko je kralj Herod to slišal, se je vznemiril in ves Jeruzalem z njim. Sklical je vse vélike duhovnike in pismouke ljudstva ter pri njih poizvedoval, kje je rojen Mesija. Rekli so mu: »V Betlehemu v Judeji, kajti takóle je pisano po preroku: In ti, Betlehem, dežela Judova, nikakor nisi najmanjši med Judovimi voditelji; iz tebe bo namreč prišel vodnik, ki bo pasel moje ljudstvo Izraela.« Tedaj je Herod skrivaj poklical modre in od njih natančno poizvedel o času, ko se jim je prikazala zvezda. Nato jih je poslal v Betlehem in rekel: »Pojdite in natančno raziščite glede deteta. Ko ga najdete, mi sporočite, da se mu pojdem tudi jaz poklonit!« Po kraljevih besedah so se modri odpravili na pot; in glej, zvezda, ki so jo videli vziti, je šla pred njimi, dokler ni obstala nad krajem, kjer je bilo dete. Ko so zagledali zvezdo, so se silno razveselili. Stopili so v hišo in zagledali dete z Marijo, njegovo materjo. Padli so predenj in ga počastili. Odprli so svoje zaklade in mu darovali zlata, kadila in mire. In ker so bili v sanjah opomnjeni, naj ne hodijo nazaj k Herodu, so se po drugi poti vrnili v svojo deželo.
Uvodna molitev: Gospod, hvala ti za popolno darilo samega sebe: da si prišel kot ponižen otrok, rojen iz Device Marije. Misel nate kot nemočnega malega dojenčka, ki leži v jaslih, napolnjuje moje srce z zaupanjem. Vem, da me nikoli ne bi bil sposoben zavesti, saj si se odrekel vsej veličini, da te lahko gledam. Zaslužiš vse moje upanje in vso mojo ljubezen, ki ti ju sedaj ponižno darujem.
Prošnja: Gospod, prosim te, da mi narediš srce, ki je resnično dovzetno za tvoje sporočilo.
Razmišljanja:
- Videli smo njegovo zvezdo: Tisti, ki so iskreni v srcu, najdejo Boga v svojem življenju. V primeru modrih se njihova iskrenost kaže v tem, koliko so pripravljeni žrtvovati, da dosežejo svoj cilj. Pot je zahtevala opustitev udobja domače dežele, potreb svojih družinskih članov in hrepenenja po bogastvu. Namera je bila čista, brez sebičnih želja, saj je šlo nič manj kot za željo po srečanju z živo Božjo navzočnostjo. Njihova odprtost srca je Bogu dovolila spregovoriti skozi mnoge stvari v njihovem svetu – od astrologije do Heroda, od zvezde do otroka v jaslicah. Kaj bo potrebno, da danes najdem Boga? Moral bi odložiti vse druge stvari in pustiti, da me njegova roka vodi k temu odločilnemu srečanju z njegovo božansko navzočnostjo.
- Opozorjeni, naj se ne vrnejo k Herodu: Herodu ali svetu ni ponujena nobena zvezda, le tema. Svetu je morda všeč ideja o Bogu in morda so radovedni glede njega, vendar prezrejo njegov klic. Redko zapustijo svoj palačo, žrtvujejo svoj čas ali opravljajo Božjo službo. Ponosni ljubitelji udobja zapustijo svoje palače in nato čudno trdijo, da Boga ni mogoče najti nikjer na svetu. Bojijo se izgube udobja sveta. Molim, da bo moje srce odprto za vse, kar živi evangelij zahteva v mojem življenju. Naj Kristus v meni ne najde ovir, temveč voljo, da zapustim svojo palačo, da ga najdem in mu sledim.
- Nato so odprli svoje zaklade: Da bi mogel dajati ljubezen, se moram sam soočiti z ljubeznijo. Kako naj se držim zahtev, ki mi jih drugi postavljajo? Kako naj ostanem zvest svojemu poklicu in poslanstvu, ko malo afirmacij in podpore pride na mojo pot? Vsako jutro se moram obrniti na Boga, ki daje brezpogojno, da bi njegovo dajanje vplivalo name. Naj gre za mašo, molitev ali božjo previdnost – vsak dan me čaka potrebno razodetje. To me krepi, da odprem svojo skrinjo in izročim dar samega sebe. Če te ljubezni ne doživljam, moje življenje ostane zaprto – ne najdem notranje moči, da bi se popolnoma daroval. Janez nam pravi: “V tem je ljubezen, ne da bi mi ljubili Boga, ampak da je on ljubil nas in poslal svojega Sina v spravno daritev za naše grehe. Bratje, če nas je Bog tako ljubil, smo dolžni ljubiti tudi drug drugega … Ljubimo, ker nas je on prej ljubil” (1 Jn 4:8-20).
Pogovor s Kristusom: Kristus, tvoja ljubezen do mene me sili, da se darujem in ne zadržujem ničesar. Dotaknil sem se trenutka v človeški zgodovini, ki presega moje razumevanje in osvoji moje srce zate. Naj se darujem tako, kot se ti daruješ zame: pri maši, v molitvi in v dušah, za katere me kličeš, da jim služim.
Odločitev: Danes se bom trudil izboljšati svojo ljubezen do članov moje družine, ljubil jih bom tako, kot to počne Kristus.