Ko so se prepeljali, so pri Genezaretu dosegli kopno in pristali. Brž ko so stopili iz čolna, so ga ljudje že prepoznali. Obtekli so vso tisto pokrajino in začeli na posteljah prinašati bolnike tja, kjer so slišali, da je. Kamor koli je prihajal, v vasi ali mesta ali na podeželje, povsod so polagali na trge bolnike in ga prosili, da bi se dotaknili vsaj roba njegove obleke; in kateri so se ga dotaknili, so bili rešeni.
Uvodna molitev: Verujem v moč tvoje milosti, saj me lahko ozdraviš telesno in duhovno. Prihajam k tebi v duhovni stiski in slabosti, prepričan, da me želiš ozdraviti in okrepiti. Ponižno ti darujem svojo dušo, ranjeno zaradi duhovnega samoljubja, ošabnosti in samozadostnosti. Predajam se tvojemu ljubečemu usmiljenju. Hvala, Gospod, ker me varuješ in brezpogojno ljubiš!
Prošnja: Gospod, ozdravi moje srce in dušo ter mi pomagaj storiti, kar moram storiti, da ohranim svoje duhovno zdravje!
Razmišljanja:
- “Ljudje so ga takoj prepoznali in so obtekli vso pokrajino”: Ljudje v tem evangeliju niso hiteli naokoli, da bi druge povabili k odpuščanju in duhovnem ozdravljenju Jezusa. Prinašali so bolne, da jih Gospod ozdravi njihovih telesnih slabosti. Kako slepo je človeško srce, ki se pogosto bolj boji telesne kot duhovne bolezni za ceno izgube Božje milosti! Najhujše bolezni, ki jih lahko doživimo, izvirajo iz nas samih: “Iz srca prihajajo hudobne misli, umori, prešuštva, nečistovanja, tatvine, krivi pričevalci, hujskanje” (Mt 15,19–20).
- “Položili so bolnike na tržnice in prosili, naj se dotaknejo vsaj roba njegove halje”: Svetniki in svetnice so trdno verjeli, da “dotikanje” Kristusa preko zakramentov prinaša duhovno ozdravljenje in odrešenje. “Moje srce je bilo ranjeno zaradi mnogih grehov,” je nekoč molil sv. Ambrož pred mašo, “moj um in jezik sta pustila, da se nepazljivo prepuščata. Gospod dobrote in moči, v svoji ponižnosti in potrebi se obračam k tebi, izvir usmiljenja; hitim k tebi, da bi bil ozdravljen; zatekam se pod tvoje varstvo. Hrepenim po srečanju s teboj, ne kot s Sodnikom, ampak kot s svojim Odrešenikom. Gospod, ne sramujem se ti pokazati svojih ran. Le ti veš, koliko in kako resne so moje grešne misli in čeprav bi me lahko skrbelo za svoje odrešenje, upam v tvoje usmiljenje, ki ga ni mogoče izmeriti. Glej name z usmiljenjem, Gospod Jezus Kristus, večni Kralj, Bog in človek, ki si bil križan za nas. Upam v tebe, vir, ki nikoli ne bo prenehal teči z usmiljeno ljubeznijo: usliši me in odpusti mi grehe in slabosti.”
- “Vsi, ki so se ga dotaknili, so bili ozdravljeni”: Vsi, ki so se s pomočjo vere dotaknili Jezusa Kristusa, so bili ozdravljeni: kananejska žena, slepi mož, deset gobavcev, človek s suho roko, paralitik, Jairova hči, žena s krvavitvijo, fant z demonom, človek iz Gerase, gluhonemi… Vse te osebe iz evangelijev so imele nekaj skupnega: njihova vera je omogočila Gospodu, da jih ozdravi. Izraz, uporabljen pri ženi, ki je krvavela, je pomenljiv: “Moč je izšla iz njega” (Mr 5,30). Vera je eno najmočnejših sil v človeku, saj Bog sam izbere, da ga premakne. Kako velika je moja vera v moč našega Gospoda Jezusa Kristusa? Ali ga poiščem vsak dan v veri in se ga dotikam? Ali mu dovolim, da deluje v mojem življenju skozi vero? Na kaj čakam?
Pogovor z Jezusom: Gospod, ti si vsemogočen, vir mojega odrešenja in duhovnega ozdravljenja. V tej molitvi se bližam tebi, da bi se te dotaknil v veri, čeprav sem nevreden in je ta moja vera šibka. Ozdravi me, Gospod! Daj mi moč, da se uprem zlu v vsakdanjem življenju in se oklenem tvoje milosti in dobrote! Gospod, verujem; okrepi mojo vero!
Odločitev: Čez dan bom opravil kakšno dejanje vere v Gospoda.