»Če tvoj brat greši, pojdi in ga posvári na štiri oči. Če te posluša, si pridobil svojega brata. Če pa te ne posluša, vzemi s seboj še enega ali dva, da se vsa zadeva ugotovi po izjavi dveh ali treh prič. Če jih ne posluša, povej Cerkvi. Če pa tudi Cerkve ne posluša, naj ti bo kakor pogan in cestninar. Resnično, povem vam: Kar koli boste zavezali na zemlji, bo zavezano v nebesih, in kar koli boste razvezali na zemlji, bo razvezano v nebesih.« »Resnično, povem vam tudi: Če sta dva izmed vas na zemlji soglasna v kateri koli prošnji, ju bo uslišal moj Oče, ki je v nebesih. Kjer sta namreč dva ali so trije zbrani v mojem imenu, tam sem sredi med njimi.«
Uvodna molitev: Gospod Jezus, ponovno prihajam k tebi v molitvi in verujem, da si tukaj navzoč. Pripravljen si poslušati in govoriti z menoj. To mi daje upanje, saj si vsemogočni Bog, stvarnik neba in zemlje. Ti si vir vsega dobrega v mojem življenju. Nič se mi ne zgodi brez tvoje vednosti in dovoljenja. Moje upanje me vodi k ljubezni. Želim biti eno zate v mislih in srcu, želim izpolnjevati tvojo voljo in tvoje besede.
Prošnja: Gospod, pomagaj mi, da bom rasel v ljubezni do bližnjih!
Razmišljanja:
- Pojdi k temu, ki greši: Današnje besedilo je del širše razprave, ki vključuje predhodno priliko o izgubljeni ovci. Bog želi, da ljubimo tako, kot ljubi on, torej tudi tiste, ki so nas morda neposredno prizadeli. To je težko. Včasih nismo posebej odpuščajoči in usmiljeni do grešnikov. Lahko jih zaničujemo in si predstavljamo, da smo veliko boljši od njih, ali pa postanemo nestrpni, ker niso kot mi. Ko nas kdo prizadene, moramo pogledati onstran naše bolečine. Pravzaprav moramo to bolečino sprejeti na odrešilni način, kot to kaže Kristus na križu in v evharistiji. Grešnika ne smemo obravnavati kot izgubljenega, mu obrniti hrbet ali oditi. Moramo se mu približati in ga z ljubeznijo poskušati pripeljati nazaj k Očetu.
- Pomiri jih s Cerkvijo: Božja ljubezen do padlega grešnika naj ne bo le v nas samih, ampak naj živi tudi v naših lokalnih cerkvah. Ali je naša župnija odprta in sprejemljiva za grešnike, ali pa je postala zadnje zatočišče za rešene? Ali se naša skupnost približa izgubljenemu grešniku in ga poskuša pripeljati nazaj, ali pričakujemo, da bo izgubljena ovca našla svojo pot do nas? Bog želi, da gremo k grešniku in ga poskušamo pripeljati nazaj v skupnost. To pomeni, da moramo ravnati misijonsko, evangelijsko, kot učenci, ki gredo na ulične vogale in javne trge, kjer se srečujejo z grešniki. Bog jih ima rad in želi,a se jim približamo. Smo njegove roke in noge; želi govoriti svoje besede preko nas. Na kakšen način naj bom osebno vključen v to poslanstvo v moji lokalni župniji?
- Jaz sem sredi med vami: Ko izpolnjujem Kristusovo poslanstvo , je na tej poti z nami. Nismo sami. Svojim učencem je obljubil, da bo z njimi vse do konca sveta. To nam daje zaupanje, da bo Jezus je z nami in bomo z njegovo ljubeznijo sprejeli izgubljene ovce. Dal nam bo moč, da nadaljujemo njegovo delo. Tudi ko se srečamo z drugimi v cerkvi, je Jezus z nami, saj pravi: “Kjer sta zbrana dva ali trije v mojem imenu, sem jaz men njimi.” Ko smo vključeni v našo lokalno župnijo, smo bliže Jezusu.
Pogovor s Kristusom: Gospod, pomagaj mi, da premagam svoje strahove in dvome, mojo lenobo in ravnodušnost, da se približam izgubljenim dušam! Ne dovoli mi, da bi šel slepo mimo tistih, ki jih ljubiš, tistih, za katere si prelil svojo kri, da bi jih odkupil! Naj njihovo srce ne zakrkne in pomagaj mi, da se jim približam s svojo ljubeznijo in odpuščanjem!
Sklep: Poiskal bom način, kako se vključiti v poslanstvo Cerkve za večjo evangelizacijo.