Ko je Jezus šel od tam, je zagledal moža, imenovanega Matej, ki je sedèl pri mitnici, in mu je rekel: »Hôdi za menoj!« In ta je vstal in šel za njim. Medtem ko je bil v hiši pri mizi, je prišlo precéj cestninarjev in grešnikov. Jedli so z Jezusom in njegovimi učenci. Farizeji so to opazili in govorili njegovim učencem: »Zakaj vaš učitelj jé s cestninarji in grešniki?« On pa je to slišal in rekel: »Ne potrebujejo zdravnika zdravi, ampak bolni. Pojdite in se poučite, kaj pomenijo besede: Usmiljenja hočem in ne žrtve. Nisem namreč prišel klicat pravičnih, ampak grešnike.«
Uvodna molitev: Gospod, v tej meditaciji pristopam k tebi, pripravljen storiti vse, kar od mene zahtevaš. Če bi bil prepuščen sam sebi, bi pogosto izbral lahko in priročno pot, vendar vem, da pot kristjanov vodi skozi ozka vrata. V tebi najdem razlog, da zapustim lahko pot in se posvetim popolnejši misiji ljubezni. Pripravljen sem se naučiti pomena tvojega ukaza: “Sledi mi.”
Prošnja: Gospod, daj mi milost ponižnega in kesanega srca.
Razmišljanja:
- “Zakaj vaš učitelj jé s cestninarji in grešniki?” Farizeji želijo obdržati svoj status. V njihovih očeh vera ni iskanje resnice, temveč način, da pomirijo njihovo vest pod krinko zakona, ki od njih postavlja malo zahtev. Nočejo se ločiti od “hrane za dojenčke”, ki je stari zakon, in prežvečiti “zrezek” prave svetosti. Enostavno se je vrniti k “hrani za dojenčke” in se spomniti časov, ko Bog ni zahteval veliko, da ohranimo lažen občutek miru. Takšen način nikoli ni dovolj za poštenega Božjega moža, ki se vsak dan uči soočati z brutalno resnico o tem, kdo je v resnici pred Bogom - da Bog od njega pričakuje veliko in da ga bo Gospodova milost opolnomočila za izpolnitev. Moram poiskati področja rutine, kjer sem upravičil sebe, da dajem manj, kot kar Jezus v resnici zahteva.
- “Nisem prišel klicati pravičnih, temveč grešnike.” Kako Bog izbira duše, katerim se bo približal s svojo tolažilno navzočnostjo? “Z obilnostjo tvojega usmiljenja, O Bog, naš Odrešenik, si se pojavil med grešniki in davkarji. Kje drugje bi tvoja luč svetila, če ne na tiste, ki so sedeli v temi? Slava tebi!” (Irenaeus, Antologija, 1:1390). Kristus je privlačen tistim, katerim bo njegova milost pomenila nekaj, tistim, v katerih je rodovitna prst za odziv na njegovo povabilo k svetosti. Nobeno obilje verskih dosežkov ali duhovnega znanja ne bo pritegnilo njegove pozornosti, ampak postavite pred njim skesano dušo, pripravljeno sebe predati njegovi milosti, in tam je.
- “Ne potrebujejo zdravnika zdravi, ampak bolni” Ponižna drža nam pomaga, da nikoli ne jemljemo Božjega usmiljenja kot nekaj samoumevnega. Nekega dne je brat Elias našel sv. Frančiška, ki je jokal zaradi tega, kako velik grešnik je. Brat Elias je prsenečeno vprašal, kako si lahko misli kaj takšnega. Frančišek se je spomnil vseh milosti, ki jih je prejel, in razmišljal, da bi bil vsak drugi mož, ki bi jih prejel, veliko večji mož kot on (Crowley, Dan z Gospodom, str. 146). Takšni so svetniki - nikoli niso zadovoljni s seboj, vedno potrebujejo Boga in njegovo usmiljenje. Vse, kar Kristus potrebuje, da me naredi za svetnika, je, da imam srce, pripravljeno na spremembo in da se bolj opiram na njegovo milost kot na svoje uspešne formule.
Pogovor z Jezusom: Gospod, prosim te, sprejmi me z vsemi moji slabostmi, da bom lahko bolj samozavestno gradil svojo prihodnjo rast na tvoji milosti in usmiljenju. Naj vstopim v nebesa, kot je želela sv. Terezija Deteta Jezusa, “s praznimi rokami”. Vsa slava in zmaga sta samo tvoji. Hvala ti, ker si me izbral iz ljubezni do mene.
Odločitev: Ta teden bom če je mogoče določil čas in kraj za spoved, da bom častil Božje usmiljenje in s svojo gorečnostjo pokazal, kaj pomeni zame biti izbran od Boga.