Potem se je Jezus prepeljal na drugo stran Galilejskega, to je Tiberijskega jezera. Za njim je šla velika množica, ker je videla znamenja, ki jih je delal na bolnikih. On pa se je povzpel na goro in tam sedel s svojimi učenci. Blizu je bila pasha, judovski praznik. Ko je Jezus tedaj povzdignil oči in videl, da prihaja k njemu velika množica, je rekel Filipu: »Kje naj kupimo kruha, da bodo tile jedli?« To pa je rekel, ker ga je preizkušal; sam je namreč vedel, kaj bo storil. Filip mu je odgovoril: »Za dvesto denarijev kruha jim ne bi bilo dosti, da bi vsak dobil vsaj majhen kos.« Eden izmed njegovih učencev, Andrej, brat Simona Petra, mu je rekel: »Tukaj je deček, ki ima pet ječmenovih hlebov in dve ribi, a kaj je to za toliko ljudi?« Jezus je dejal: »Posedite ljudi.« Bilo pa je na tistem kraju veliko trave. Posedlo je torej kakih pet tisoč mož. Tedaj je Jezus vzel hlebe, se zahvalil in jih razdelil med sedeče. Prav tako je razdelil tudi ribe, kolikor so hoteli. Ko so se najedli, je rekel svojim učencem: »Poberite koščke, ki so ostali, da se kaj ne izgubi.« Pobrali so jih torej in napolnili dvanajst košar s koščki, ki so od petih ječmenovih hlebov ostali tistim, ki so jedli. Ko so ljudje videli, da je storil znamenje, so govorili: »Ta je resnično prerok, ki mora priti na svet.« Ker je Jezus spoznal, da nameravajo priti in ga s silo odvesti, da bi ga postavili za kralja, se je spet sam umaknil na goro.
Uvodna molitev: Pred Tebe prihajam, Gospod, ubog in nevreden. Pa vendar me sprejemaš z vso ljubeznijo. Med to meditacijo želim vsaj malo s svojim trudom povrniti Tvojo dobroto.
Prošnja: Gospod, pomagaj mi razumeti preizkušnje, ki mi jih pošiljaš, in ceniti tvoj milostni dar.
Refleksija:
Življenjske preizkušnje: evangelij nam pove, da Jezus učence "preizkuša" in opazuje, kako se odzivajo na na videz nemogoče situacije. Ta preizkus pomanjkanja hrane je verjetno povzročil paniko. Ko so apostoli gledali na množico ljudi ob vedenju, da nimajo dovolj hrane, so se počutili popolnoma nemočne. Morda so v tem smislu preizkus prestali. Kristus je želel, da bi izkusili, da samo človeška iznajdljivost ne more biti temelj Cerkve. Ne glede na to, kako pametni so apostoli ali njihovi nasledniki, bodo potrebe duš in sveta vedno močno presegle naše človeške sposobnosti. Torej, kakšen je odgovor? Samo en je: Gospod!
Skromno darilo: medtem ko so učenci zmedeni, je fant velikodušen. Z nedolžnostjo in preprostostjo stopi s svojo košaro. S to hrano bo Gospod naredil nekaj čudovitega. Morda je naš Gospod razmišljal o tem fantu, ko je rekel: "Če ne postanete kot otrok, ne boste vstopili v nebeško kraljestvo." Učenci dobijo čudovito lekcijo tega zaupljivega otroka: vse izročite Kristusu; ni pomembno, kako malo se vam ali drugim zdi - z njegovo božansko močjo se lahko zgodijo čudovite stvari z našimi petimi hlebci in dvema ribama.
Naj se nič ne zavrže: Zanimivo je, da naš Gospod po tem velikem obroku pošlje učence kot čistilno ekipo. Spoznanje, ki ga lahko iz tega razberemo, je vrednost božje milosti. Čeprav je Gospodova moč neskončna, ne smemo postati samo-zadovoljni in gledati na preveč hrane kot nekakšno komoditeto, ki jo lahko zavržemo. Nasprotno, to je dragoceno in je ne smemo zavreči. Vendar se zdi, da se zgodi točno to. Prejeli smo toliko zakramentov, vendar še zdaleč nismo svetniki. To nam govori o čudoviti Gospodovi potrpežljivosti. Tudi če vrednost Njegovih daril ne znamo ceniti v celoti, jih On ne neha dajati.
Pogovor s Kristusom: Gospod, vidim sočutje v tvojih očeh, ko pogledaš na množico ljudi. Lačni so, jaz pa sem reven in šibek ob takih potrebah. Priskoči mi na pomoč! Daj mi milosti, da bom velikodušno sodeloval s Teboj pri vsakdanjem delu odrešenja."
Sklep: Radodarno bom pomagal drugim in bolj zaupal v božjo milost.