Mt 13:1-9

Tisti dan je šel Jezus iz hiše in sédel ob jezero. Pri njem so se zbrale velike množice, tako da je stopil v čoln in sedel, vsa množica pa je stala na obrežju. Takrat jim je veliko povedal v prilikah. Dejal je: »Sejalec je šel sejat. Ko je sejal, je nekaj semena padlo ob pot. Priletele so ptice in ga pozobale. Drugo seme je padlo na kamnita tla, kjer ni imelo veliko prsti. Hitro je pognalo, ker ni imelo globoke zemlje. Ko pa je sonce vzšlo, ga je ožgalo, in ker ni imelo korenine, se je posušilo. Spet drugo je padlo med trnje in trnje je zrastlo ter ga zadušilo. Druga semena pa so padla na dobro zemljo in so dajala sad: eno stoternega, drugo šestdeseternega in spet drugo trideseternega. Kdor ima ušesa, naj posluša!«

Uvodna molitev: Gospod, moja molitev bo “učinkovala” le, če bom ponižen v tvoji navzočnosti. Zato prihajam k tebi z blagim in ponižnim srcem. Neskončno potrebujem tebe in tvojo milost. Razmišljanje o tem mi pomaga rasti v ponižnosti. Zaupam vate in tvojo milost. Hvala ti za nepredstavljivo darilo tvoje ljubezni.

Prošnja: Gospod, naj vedno z gorečnostjo in dejavno ljubeznijo odgovarjam na tvojo milost v svojem srcu.

Razmišljanja:

  1. Solze Sejca: Predstavljaj si Jezusa, ki oznanja množicam in upa na pozitiven odziv, vendar opazuje, kako njegovo sporočilo odrešenja naleti na gluha ušesa. Nekega dne opazuje kmeta, ki seje seme. Vidi, kako ptice takoj priletijo in ga odnesejo. Vidi, kako je že posajeno seme ožgano s soncem. Vidi, kako nekaj poganjkov zadušijo plevel. Spomni se obrazov in morda celo imen ljudi, ki so slišali njegovo sporočilo, vendar se niso odzvali ali pa je bil njihov odziv kratkotrajen. Spomnimo se še enega evangeljskega odlomka: “Ko se je približal Jeruzalemu, je zagledal mesto in zanj jokal, govoreč: »O, da bi danes spoznalo, kaj vam prinaša mir! A zdaj je skrito pred tvojimi očmi.«” (Lk 19,41).
  2. Upor ali Počitek: Opomini, naj poslušamo Božjo besedo, so pogosti v Pismu. V pismu Hebrejcem nas avtor opozarja, naj “ne zakrkne srce kakor ob uporu, ob dnevu skušnjave v puščavi.” Tako se je žalostno odzvalo ljudstvo Izraela po izhodu iz Egipta. “Vedno so bili zmotljivega srca in ne poznajo mojih poti. Zato sem se v svoji jezi prisegel, ‘Ne bodo vstopili v moj počitek’” (prim. Heb 3,7-11). To nam pomaga gojiti zdrav strah pred Gospodom, ki nas spodbuja, da si prizadevamo osvojiti vsako otrdelost srca in ostati blizu Kristusa, da bomo vstopili v njegov počitek.
  3. Sadovi kreposti: “Druga semena padejo na dobro zemljo in rodijo sad: sto, šestdeset in tridesetkratno.” Sadove, ki jih želi naš Gospod, so kreposti, navdihnjene z vero, upanjem in ljubeznijo. Če vsak dan rastemo v krepostih v posnemanju Kristusa in iz ljubezni do njega, lahko zagotovo rečemo, da poslušamo njegov glas in smo mu v očeh všeč. Največja od vseh kreposti je ljubezen do bližnjega, praktična in učinkovita ljubezen do našega bližnjega. Lahko premišljujemo o življenju svetnikov, da vidimo, kako se ti sadovi uresničujejo na način, ki je resnično všeč Kristusu.

Pogovor z Jezusom: Gospod, veš, kako lahko v moje življenje prehaja povprečnost. Skrbi življenja te pogosto potiskajo na drugo mesto. Daj mi navado, da si dnevno vzamem čas zate v molitvi in si uredim prostor zate v svojem življenju in življenju tistih, ki so mi zaupani.

Odločitev: Danes bom obnovil svoj trud pri vsaki molitvi, ki je morda oslabela ali omahovala.