»Ne bojte se jih torej! Nič ni zakritega, kar se ne bo razodelo, in skritega, kar se ne bo spoznalo. Kar vam pravim v temi, povejte na svetlobi; in kar slišite na uho, oznanite na strehah. Ne bojte se tistih, ki umorijo telo, duše pa ne morejo umoriti. Bojte se rajši tistega, ki more dušo in telo pogubiti v peklenski dolini! Ali ne prodajajo dveh vrabcev za en novčič? In vendar nobeden od njiju ne pade na zemljo brez vašega Očeta. Vam pa so celo vsi lasje na glavi prešteti. Ne bojte se torej! Vi ste vredni več kakor veliko vrabcev.« »Vsakega torej, ki bo priznal mene pred ljudmi, bom tudi jaz priznal pred svojim Očetom, ki je v nebesih. Kdor pa bo mene zatajil pred ljudmi, ga bom tudi jaz zatajil pred svojim Očetom, ki je v nebesih.«

Uvodna molitev: Gospod, hvala ti za dan, ko praznujemo tvoje vstajenje! Verujem, da se bo moje življenje nekoč združilo s tvojim. Upam v tvoje usmiljenje in neskončno dobrotljivost. Danes, ko te prejemam v evharistiji, naj me oplemeniti ogenj tvoje ljubezni!

Prošnja: Gospod, naj bom svetilka vsem okoli mene!

Razmišljanja:

1. Brez strahu: “Ne bojte se jih.” Kristus nam odpira nov pogled in s svojimi besedami zagotavlja, da smo varni, tudi ko nas svet ogroža in skuša zavesti. Kaže nam, da gradimo na trdni podlagi, ko oznanjamo evangelij. Resnica o Bogu in človeku, ki jo oznanjamo, posega v globino človekove duše in pričevanje za to resnico ima posebno milost, ki se odziva v svetu. Kristusova obljuba večnega življenja nas “varuje”, ko izpolnjujmo njegovo voljo.
2. Božji “ojačevalci”: “Kar ste slišali šepetati, oznanjajte na strehah.” Kristus se je trudil, da bi nas njegov nauk prepojil, dosegel naša ušesa in srca. Zaupa, da vzbuja nekaj, kar nas bo globoko spremenilo. Tih glas in prve iskre ljubezni se bodo razplamtele v ogenj, ki bo dosegel vse okoli nas. Drugim prinašamo vse, kar smo sami doživeli v molitvi, v tistih intimnih trenutkih, ko nam Kristus govori o svoji ljubezni in resnici. Naj naša srca močno zaznamuje molitev, da bomo orodje v Kristusovih rokah.
3. Varni v Očetovem naročju: “Vsak, ki bo priznal mene pred ljudmi, ga bom tudi jaz priznal pred svojim Očetom, ki je v nebesih.” V našem življenju je nekakšno protislovje, da smo poslani na veliko pustolovščino, ki nas vodi domov, v hišo našega Očeta. Skupaj s svojim Sinom prosi, da odkrijemo poti v svojem srcu, ki vodijo k njemu in da povabimo vse okoli nas, naj se vrnejo domov. Kristus nam zagotavlja, da smo na tem potovanju varni, da so naše preizkušnje in tveganja le majhen, a zelo dragocen prispevek k ljubezni, ki nas čaka. Oče nas čaka in naš dom se nam korak za korakom bliža. Vemo, da nas bo spremljal z ljubeznijo, ki je nihče ne more odvzeti, če pogumno kljubujemo svojim strahovom.

Pogovor s Kristusom: Gospod, vem, da imaš zadnjo besedo. Ti si Gospod življenja in stvarstva! Pomagaj mi, da s pogumom gradim tvoje kraljestvo! Danes spoznavam, da je priložnost oznanjevanja tudi tvoja milost. Pomagaj mi, da se bom spomnil, kako lahko s tvojo pomočjo obrodim sadove, ki bodo večni!

Odločitev: Ta teden bom povabil prijatelja ali znanko, da se mi pridruži pri maši ali molitvi rožnega venca.

Ko se je tisti dan zvečerilo, jim je rekel: »Prepeljimo se na drugo stran!« Ko so odslovili množico, so ga vzeli v čoln, kakor je bil. Tudi drugi čolni so pluli z njim. Nastal je velik vihar in valovi so pljuskali v čoln, tako da je bil že poln vode. On pa je bil na krmi in je spal na blazini. Zbudili so ga in mu rekli: »Učitelj, ti ni mar, da smo izgubljeni?« In vstal je, zapretil vetru in rekel jezeru: »Utihni! Molči!« In veter se je polegel in nastala je globoka tišina. Njim pa je rekel: »Kaj ste strahopetni? Ali še nimate vere?« Prevzel jih je velik strah in spraševali so se: »Kdo neki je ta, da sta mu pokorna celo veter in jezero?«

Uvodna molitev: Gospod, verujem, da si v mojem čolnu. Želim, da bi bila moja vera vate močnejša! Zaupam, da me boš kljub moji grešnosti vodil v svoje pristanišče. Ljubim te, ker me vedno in povsod spremljaš !

Prošnja: Gospod, pomagaj mi rasti v veri!

Razmišljanja:

1. Prečkanje na drugo stran: Vemo, da ne bomo večno ostali na zemlji. Obstaja druga obala, ki bo naš dom. Kristus je prišel, da nas spomni na to in pokaže, kako priti tja. Ali vzamem Kristusa v svoj čoln in mu dovolim, da mi pokaže, kaj moram storiti v svojem življenju? Ali sem negotov in ne sprejemam pustolovščine potovanja na globoko s Kristusom? Kaj me zadržuje?
2. Učitelj, tonemo! Kristus dovoli, da se naš čoln ziblje v težavah, ki se včasih zdijo nepremagljive. Imeti ga v svojem čolnu ni zagotovilo, da se bo vse gladko odvijalo. Moramo odkriti, da nam sredi težav pomaga in se vprašati, kaj nas poučuje. Če se mu sredi preizkušenj približujemo, lahko deluje prava milost. Mnogokrat pa ugotovimo, da izgubljamo zaupanje, ko se stvari zapletejo. Nismo se še naučili, da “vse pripomore k dobremu tistih, ki ljubijo Boga” (Rimljanom 8,28).
3. Gospod vetra in morja: Moramo se zavedati, da je Kristus končna zmaga. Pusti nam težave, da se lahko razvijamo v popolnem zaupanju vanj. Ko življenje boli in ne vidimo smisla, moramo poglobiti svojo vero v Tistega, ki je premagal greh in smrt. Napisal bo zadnje poglavje v našem življenju. Pripeljal nas bo v varno pristanišče. Danes lahko okrepimo svojo vero vanj, tako da se osredotočimo na njegove obljube in njegovo navzočnost. Lahko ponovno zaupamo, da ne bo pustil naših molitev brez odgovora, temveč bo odgovoril v svojem času z močjo in učinkovitostjo, ki presega naša pričakovanja. Ko nadaljujemo plovbo v tem čolnu sredi viharja, mu predajamo popoln nadzor nad našo usodo. Ni varnejše roke, kot je njegova!

Pogovor s Kristusom: Gospod, vem - ko dovoliš težave v mojem življenju, skušaš okrepiti mojo vero in me naučiti, da zaupam vate. Pomagaj mi, da izkoristim te težave in se ti še bolj v polnosti predam! Tebi bi rad zaupal kot Gospodu mojega življenja. Pripelji me v varno pristanišče!

Odločitev: Preučil bom eno izmed večjih težav v svojem življenju in ugotovil, kje moram imeti večje zaupanje v Boga.