»Nebeško kraljestvo je podobno zakladu, skritemu na njivi, ki ga je nekdo našel in spet skril. Od veselja nad njim je šel in prodal vse, kar je imel, in kupil tisto njivo. Nebeško kraljestvo je tudi podobno trgovcu, ki išče lepe bisere. Ko najde en dragocen biser, gre in proda vse, kar ima, in ga kupi. Nadalje je nebeško kraljestvo podobno mreži, ki jo vržejo v morje in zajame ribe vseh vrst. Ko se napolni, jo potegnejo na obrežje, sedejo in odberejo dobre v posodo, slabe pa pomečejo proč. Tako bo ob koncu sveta: prišli bodo angeli in ločili hudobne od pravičnih. Pahnili jih bodo v ognjeno peč. Tam bo jok in škripanje z zobmi.« »Ste doumeli vse to?« Rekli so mu: »Smo.« Tedaj jim je dejal: »Zato je vsak pismouk, ki je postal učenec nebeškega kraljestva, podoben hišnemu gospodarju, ki prinaša iz svojega zaklada novo in staro.«

Uvodna molitev: Gospod, prihajam k tebi, da te bolje spoznam. Verjamem, da me iščeš in želiš, da te najdem. Zaupam, da me boš v svojem usmiljenju vodil k sebi. Danes odpiram svoje srce, da sprejmem tvoje prijateljstvo.

Prošnja: Gospod, pomagaj mi, da si bom prizadeval za nebeško kraljestvo zase in za druge.

Razmišljanja:

1. Bogastvo Kraljestva: “Iz preobilja srca govorijo usta” (Lk 6,45). Jezusovo srce gori za nebeško kraljestvo in želi, da bi ga iskali vsi . Ko Jezus opisuje nebeško kraljestvo so njegove besede kot voda čez slap - njegova vizija je tako bogata in živahna, da jo je z besedo težko izraziti (p. John Bartunek, LC, The Better Part, 184). Včasih naletimo nanj skoraj po naključju, je kot zaklad na polju. A vemo, da je ta vreden več kot vse zemeljske dobrine, ki si jih želimo. Lahko tudi dolgo in vztrajno iščemo, preden naletimo nanj - kot bi iskali biser velike vrednosti. Njegova lepota osvoji naša srca.
2. Radost kraljestva: Čeprav nebeško kraljestvo blesti kot izjemen dragulj, še posebej izstopa eno: Odkrivanje kraljestva napolni srce z radostjo. Ali smo ga kdaj prepoznali? Lahko ga vidimo v goreči vnemi tisočih mladih ljudi, ki pozdravljajo papeža Benedikta XVI. na svetovnem dnevu mladih. Vidimo ga v častitljivi tišini osamljenega častilca v evharistični kapeli. Vidimo ga v moči sodobnih mater, kot je sv. Gianna Beretta Molla, ki se žrtvujejo za svoje nerojene otroke. Nebeško kraljestvo je vredno vsega in zahteva vse. Smo prodali vse, kar imamo, da bi ga dosegli? Kaj nas še vedno zadržuje? Kakšnih tuzemskih načrtov se še vedno oklepamo, ker se bojimo prodati vse za zaklad, za katerega upamo, da obstaja?
3. “Stokanje in škripanje z zobmi”: Nebeško kraljestvo je podobno mreži, ki jo vržejo v morje. Ni vse, kar se ujame užitno. Prav tako ne vstopijo vsi v kraljestvo. To je nenadno nasprotje do radosti Kraljestva, ki prevladuje v prvih dveh podobah!? Kaj Kristus vključuje v zadnji opis kraljestva? Ve, kako enostavno pozabimo na najpomembnejše resnice našega življenja: na resničnost poslednjega dne, na katerega se moramo pripravljati vsak trenutek. Kristus ve, da so žrtve velike in nas spomni, da moramo imeli pogum, da prodamo vse; le tako lahko dosežemo kraljestvo. “Učenje Cerkve potrjuje obstoj pekla in njegovo večnost” (Katekizem Katoliške Cerkve, 1035). Še naprej molimo in si prizadevamo, da bomo mi sami in tisti, ki so nam zaupani, prispeli do večnih radosti nebeškega kraljestva. Pogovor z Jezusom: Gospod, naj se radodarno odpovem vsemu zaradi tvojega kraljestva v svojem življenju in življenju vseh okoli mene. Veš, da tega ne morem storiti sam. Pomagaj mi s svojo milostjo, da bom radodaren!

Odločitev: Danes bom odprl svoje srce Svetemu Duhu in se odzval priložnostim, da koga približam Kristusovemu kraljestvu .

Nekoč je Jezus na nekem kraju molil. Ko je nehal, mu je eden izmed njegovih učencev dejal: »Gospod, naúči nas moliti, kakor je tudi Janez naúčil svoje učence.« Rekel jim je: »Kadar mólite, recite: Oče! Posvečeno bodi tvoje ime. Pridi tvoje kraljestvo. Naš vsakdanji kruh nam dajaj od dne do dne in odpústi nam naše grehe, saj tudi mi odpuščamo vsakomur, ki nam je dolžan, in ne daj, da pademo v skušnjavo!«

In rekel jim je: »Kdo izmed vas, ki ima prijatelja, bo prišel opolnoči k njemu in mu rekel: ›Prijatelj, posodi mi tri hlebe kruha, kajti k meni je s potovanja prišel prijatelj in mu nimam s čim postreči,‹ in mu bo oni znotraj odgovóril: ›Ne nadleguj me! Vrata so že zaprta in moji otroci z menoj v postelji, ne morem vstati in ti dati.‹ Povem vam: Če ne bo vstal in mu dal zato, ker je njegov prijatelj, bo vstal zaradi njegove nadležnosti in mu dal, kolikor potrebuje.

Tudi jaz vam pravim: Prosíte in vam bo dano! Iščite in boste našli! Trkajte in se vam bo odprlo! Kajti vsak, kdor prosi, prejme; in kdor išče, najde; in kdor trka, se mu bo odprlo.

Ali je med vami oče, ki bo dal svojemu sinu kačo, če ga bo prosil za ribo? Ali mu bo dal škorpijona, če ga bo prosil za jajce? Če torej vi, ki ste hudobni, znate dajati svojim otrokom dobre darove, koliko bolj bo nebeški Oče dal Svetega Duha tistim, ki ga prosijo.«

Uvodna molitev: Gospod, prihajam k tebi, da bi te bolje spoznal. Verjamem, da ti najprej iščeš mene in želiš, da te najdem. Zaupam, da me boš po svojem usmiljenju pripeljal v svojo bližino. Danes odpiram svoje srce za prijateljstvo s teboj.

Prošnja: Gospod, uči me hrepeneti po tvojem kraljestvu in tvoji svetosti!

Razmišljanja:

1. Nauči nas moliti: Vsak od nas si želi, da bi spoznal Boga in ostal v njegovi bližini. Tisti, ki so z njim, nas privlačijo z mirom, s spokojnostjo njihovega življenja. Vedo, da so ljubljeni in da se lahko soočijo z življenjskimi težavami, z radostjo in spokojnostjo. Učenci so videli, kako globoko in spontano se je Kristus pogovarjal z Očetom; vedeli so, da so oni daleč od tega, zato ga prosijo, da jih nauči moliti. Tudi mi se učimo od Kristusa, kako se približati Očetu in obenem popolnoma zaupati v njegovo ljubezen.
2. Želja, da bi bili kot Oče: Jezus želi, da Očetovo kraljestvo pride v naša srca. Odkrije nam, da je Očetovo kraljestvo naš dom. Z molitvijo Oče naš izražamo prav to - željo, da bi bili podobni Očetu v njegovi dobrotljivosti, svetosti in ljubezni. Molitev Oče naš nas nenehno spreobrača naše srce in nas usmerja k našemu resničnemu domu. Spominja nas, da je naš dom na dosegu roke, saj je Oče tesno povezan z našim življenjem in nam želi pomagati, da bi mu postali bolj podobni.
3. Vztrajno prositi za svetost: Jezus nas spodbuja, da vztrajno prosimo Očeta, naj nam podari dar Svetega Duha. Sveti Duh prinaša v naše življenje svetost, če smo poslušni njegovim navdihom. Kristus nas spominja, da nas Oče želi blagosloviti s svojo svetostjo. Truditi se moramo, da bi prejeli ta dar tako, da povečamo našo željo po njem¹. Naša vztrajnost pri prošnji za ta dar odpira naše srce. Nenehno moramo prositi za dar Svetega Duha in sicer z veliko mero zaupanja v Očetovo ljubezen.

Pogovor s Kristusom: Gospod Jezus, hvala ti, da si mi pokazal, kakšne bližine si želi Oče z menoj! Pomagaj mi razširiti moje srce, da bi mu bil podoben! Vodiš moje življenje, Gospod. Pomagaj mi v sodelovanju z Očetovo ljubeznijo!

Sklep: Danes bom molitev Oče naš molil bolj umirjeno in pozorno. Pustil se bom voditi Svetemu Duhu, da bi uvidel, kako lahko pripomorem k prihodu Očetovega kraljestva.

Potem se je Jezus prepeljal na drugo stran Galilejskega, to je Tiberijskega jezera. Za njim je šla velika množica, ker je videla znamenja, ki jih je delal na bolnikih. On pa se je povzpel na goro in tam sedel s svojimi učenci. Blizu je bila pasha, judovski praznik. Ko je Jezus tedaj povzdignil oči in videl, da prihaja k njemu velika množica, je rekel Filipu: »Kje naj kupimo kruha, da bodo tile jedli?« To pa je rekel, ker ga je preizkušal; sam je namreč vedel, kaj bo storil. Filip mu je odgovoril: »Za dvesto denarijev kruha jim ne bi bilo dosti, da bi vsak dobil vsaj majhen kos.« Eden izmed njegovih učencev, Andrej, brat Simona Petra, mu je rekel: »Tukaj je deček, ki ima pet ječmenovih hlebov in dve ribi, a kaj je to za toliko ljudi?« Jezus je dejal: »Posedite ljudi.« Bilo pa je na tistem kraju veliko trave. Posedlo je torej kakih pet tisoč mož. Tedaj je Jezus vzel hlebe, se zahvalil in jih razdelil med sedeče. Prav tako je razdelil tudi ribe, kolikor so hoteli. Ko so se najedli, je rekel svojim učencem: »Poberite koščke, ki so ostali, da se kaj ne izgubi.« Pobrali so jih torej in napolnili dvanajst košar s koščki, ki so od petih ječmenovih hlebov ostali tistim, ki so jedli. Ko so ljudje videli, da je storil znamenje, so govorili: »Ta je resnično prerok, ki mora priti na svet.« Ker je Jezus spoznal, da nameravajo priti in ga s silo odvesti, da bi ga postavili za kralja, se je spet sam umaknil na goro.

Uvodna molitev: Gospod, verujem, da ti in Sveta Trojica prebivate v moji duši. Hvala za radost tvojega prijateljstva in ljubezen! Upam vate, da me boš vodil in tudi moje ljubljene k tebi v nebesa, kjer bomo večno uživali v tvoji navzočnosti. Rad bi postal boljše orodje tvoje ljubezni.

Prošnja: Gospod, pomagaj mi doseči brezpogojno zaupanje vase!

Razmišljanja:

1. Preiskušnja, ki nas spodbuja k rasti v zaupanju: Kristusovi učenci niso imeli sredstev, da bi pomagali tem ljudem iz njihove stiske - ne v denarnem smislu niti v iskanju bližnjega trga, dovolj velikega, da bi nahranil utrujeno množico. Kljub temu Svetopismo pravi: “To je rekel, da bi ga preizkusil.” Naj nas ta odlomek spomni, da lahko Bog dovoli, da postanejo naši problemi tako veliki in nerešljivi in potem pokaže svojo moč. Bog želi, da bi mu zaupali in očistili svoje namene na naši poti vere. Kako velik je naš Gospod, ko rešuje nerešljivo in omogoča nemogoče! Ozdravi neozdravljivo, obuja od mrtvih in, kar je najpomembneje - spreobrača izgubljene grešnike. “Z Bogom ni nič nemogoče” (Luka 1,38). Ali hitro izgubim upanje, ko ne najdem rešitve? Blagor tistemu, ki veruje, da se bo izpolnilo, kar Gospod obljublja (prim. Luka 1,46).
2. Naš Gospod želi, da sodelujemo v njegovem čudežu: Bog ima moč, da nekaj ustvari iz nič, vendar prosi za človeško sodelovanje, tudi če je kar najmanjše. Ne gre drugače! Apostoli so popolnoma revni: lahko prinesejo samo pet hlebcev in dve ribi, kar dobijo od dečka, ki ga najdejo v množici. Jezus nas prosi za prispevek, ker nas želi naučiti, da smo velikodušni, tudi ko menimo, da nimamo ničesar dati. Pravzaprav najbolj zadovoljimo Gospoda takrat, ko damo iz svoje majhnosti (prim. Luka 21,1-4). Revščina naj ne bo nikoli izgovor za pomanjkanje velikodušnosti, kadar želimo služiti in delati za Gospoda. Ta čudež nam dokazuje, da za Gospoda nikoli ne moremo biti preveč velikodušni.
3. Ne spreglej bistva: V tem prizoru je naš Gospod počasi pripravljal apostole in učence na svoje poučevanje o resnični navzočnosti v evharistiji. Moral je očistiti njihova srca in odstraniti navezanost na tuzemske stvari, da bi sprejeli težko učenje o njegovi samožrtvujoči ljubezni, ki jo najdemo v evharistiji. Ko je videl, da so ljudje zgrešili bistvo čudeža, se je naš Gospod “ponovno umaknil sam na goro” (Janez 6,15). Včasih se naš Gospod umakne iz naših življenj, ker napačno razlagamo pomen in namen njegove prisotnosti in tolažbe. Ali pravilno prepoznavam duha v svojem srcu, ko molim? Sem srečen samo ob stvareh, ki mi dajejo udobje, ali se res približujem Kristusu, ker prepoznavam, kdo je in se vračam k njemu s svojo ljubeznijo, ki jo daje meni in jo želi od mene?

Pogovor z Jezusom: Hvala ti, Gospod, za to premišljevanje in nauke, ki sem se jih naučil! Ohrani me velikodušnega, da ne bi nikoli izgubil zaupanja vate. Ko se bodo težave v mojem življenju zdele nerešljive, mi pomagaj zaupati, da boš ob svojem času delal čudeže in prinašal slavo svojemu imenu.

Odločitev: Ta teden bom vsak dan obiskal sveto daritev ali naredil duhovno obhajilo in ponudil ta čas za spreobrnjenje src tistih, ki ne verujejo, ne častijo, ne zaupajo ali ne ljubijo tebe, Gospod!