Tisti čas je Jezus na poti v Jeruzalem šel skozi mesta in vasi in učil. Tedaj mu je nekdo rekel: »Gospod, ali je malo teh, ki se bodo rešili?« On pa jim je dejal: »Prizadevajte si, da vstopite skozi ozka vrata, kajti povem vam: veliko jih bo želelo vstopiti, pa ne bodo mogli. Ko bo hišni gospodar vstal in vrata zaprl, boste ostali zunaj. Začeli boste trkati na vrata in govoriti: ›Gospod, odpri nam!‹ Pa vam bo odvrnil: ›Ne vem, od kod ste.‹ Tedaj mu boste začeli govoriti: ›S teboj smo jedli in pili in po naših ulicah si učil,‹ toda rekel vam bo: ›Ne vem, od kod ste. Pojdite proč izpred mene vsi, ki delate krivico!‹ Tam bo jok in škripanje z zobmi, ko boste videli Abrahama, Izaka in Jakoba in vse preroke v Božjem kraljestvu, sebe pa vržene ven. Prišli pa bodo od vzhoda in zahoda, od severa in juga in bodo sedli za mizo v Božjem kraljestvu. In glej, so zadnji, ki bodo prvi, in so prvi, ki bodo zadnji.«

Uvodna molitev: Verujem vate, moj Bog! V življenje si me poklical iz niča in zdaj skrbno bdiš nad menoj. Vse lase na moji glavi imaš preštete. Verujem v tvojo neomajno dobroto in v tvoje ljubeče roke izročam svoje strahove, upe, potrebe, hrepenenj - vse. Ljubim te, Gospod, in želim te ljubiti z vsem svojim mišljenjem, srcem, dušo in močjo.

Prošnja: Naj se ne bojim za svoje odrešenje, ampak naj rastem v zaupanju do tebe, moj Bog!

Razmišljanja:

1. Odrešenje: Številčna igra? Nikoli ne prenehamo postavljati vprašanja, ki ga v evangeliju Jezusu postavlja človek. Če ne dosežemo večnega življenja, potem ni nič, kar smo dosegli v življenju, pomembno. Jezus ne da tistega odgovora, ki bi ga želeli slišati: da je mnogo rešenih in da je odrešenje nekaj zagotovljenega in z lahkoto doseženega. Namesto tega nas svari. Kot kasneje sveti Pavel pravi v svojem pismu Filipljanom (fil 2,12): »s strahom in s trepetom udejanjajte svoje odrešenje.« To je nekaj, kar moramo vzeti skrajno resno. Vsak dan moramo moliti za milost, da bi vztrajali do konca. Vedno moramo živeti z mislijo, da je mogoče to naš zadnji dan. Vrniti se moramo k molitvi za srečno zadnjo uro.
2. Ozka vrata: Ko Jezus govori o ozkih vratih, pravi, da odrešenje ni osnovna pravica ali nekaj zagotovljenega. Odvisno je od našega sodelovanja z njegovo milostjo – resnični trud, da bi ljubili Boga in sledili njegovi volji. »Če me ljubite, se boste držali mojih zapovedi« (Jn 14,15). Jezus je opozoril, da ne bo vsak, ki bo klical »Gospod, Gospod« prišel v nebeško kraljestvo. Prišli bodo tisti, ki izpolnjujejo voljo njegovega Očeta. Poslušnost Božji volji je najboljša obljuba, ki jo imamo za svoje odrešenje. Kaj v mojem življenju ni v skladu z njegovo voljo?
3. Ne sodite: Presenetljive so njegove besede, da bodo tisti iz vzhoda in zahoda prišli prej v nebeško kraljestvo kot mnogi drugi. Lahko nas preseneti, kdo vse bo odrešen. Odrešenje ni privilegij določene rase ali izbranih ljudi. Odvisno je od našega svobodnega odgovora na milost in Gospodovo povabilo na prav način življenja. Ne smemo podleči obsojanju drugih; poskrbeti bi morali samo za svojo dušo. Ali smo v svoji zavesti pomirjeni z Bogom? Ali smo prepričani, da v Božjih očeh na svojo situacijo gledamo na pošten način? Naša vest bi morala biti čista, prepričati bi se morali, da imamo mir v duši. Če ugotovimo, da je med nami in Bogom nekakšna prepreka, se moramo pokesati in moliti za milost spreobrnjenja.

Pogovor s Kristusom: Gospod, podari mi milost, da bi spoznal tvojo voljo, da bi prepoznal, ali se v moji duši skriva karkoli, kar me ločuje od tebe! Pomagaj mi premagati kakršnekoli ovire, da bi lahko bil eno s teboj in da bi me vsak dan vodila tvoja volja!

Sklep: Potrudil se bom redno prejemati zakrament sprave in si vsak dan izprašal vest, da bi iskal zvezo in mir z Gospodom.