Tisti čas so se nekateri pogovarjali o templju, kako je okrašen z lepimi kamni in zaobljubnimi darovi. Jezus pa je rekel: »Prišli bodo dnevi, ko od tega, kar vidite, ne bo ostal kamen na kamnu, ki bi ne bil zrušen.« Vprašali so ga: »Učitelj, kdaj pa bo to in kakšno bo znamenje, ko se bo to začelo goditi?« Rekel jim je: »Glejte, da se ne daste zavesti! Veliko jih bo namreč prišlo in bodo govorili v mojem imenu: ›Jaz sem,‹ ali ›Čas se je približal.‹ Ne hodíte za njimi! Ko boste slišali o vojnah in vstajah, se ne ustrašite, kajti to se mora prej zgoditi, vendar še ne bo takoj konec.«

Tedaj jim je govóril: »Vzdignil se bo narod proti narodu in kraljestvo proti kraljestvu. Veliki potresi bodo na mnogih krajih, kužne bolezni in lakota, grozote in velika znamenja z neba. Toda preden se bo to zgodilo, bodo nad vas dvigali roke, preganjali vas bodo, izročali v shodnice in ječe in zaradi mojega imena vas bodo vlačili pred kralje in oblastnike. To se bo dogajalo, da boste pričevali zame. Vzemite si to k srcu, da ne boste vnaprej premišljevali, kako bi se zagovarjali. Jaz vam bom namreč dal zgovornost in modrost, ki ji vsi vaši nasprotniki ne bodo mogli kljubovati ali ugovarjati. Izdajali vas bodo celo starši in bratje, sorodniki in prijatelji, in nekatere izmed vas bodo ubili. Vsi vas bodo sovražili zaradi mojega imena, a še las z glave se vam ne bo izgúbil. S svojo stanovitnostjo si boste pridobili svoje življenje.«

Uvodna molitev: Gospod, danes se obračam k tebi z vero, da si ti Gospodar vsega. Zavedam se svojih šibkosti in napak, polagam svoje upe vate, ker vedno izpolniš svoje obljube. Ko razmišljam o tvoji zvesti ljubezni, bi ti rad tudi sam poplačal z zvestobo. Tu sem pred teboj, da te poslušam in tako sem danes odkril tvojo voljo.

Prošnja: Gospod, podari mi milost, da bi svoje srce osredotočil na tisto, kar je večno!

Razmišljanja:

1. Stvari se spremenijo: Tako kot so ljudje v odlomku občudovali zunanjost templja, smo lahko tudi mi očarani nad minljivim sijajem dobrin tega sveta. Čas, izkušnje in naša vera nas učijo, da se stvari spremenijo, tudi odnosi. Naši odnosi z drugimi niso nikoli enaki; ali postajajo tesneje stkani, se cefrajo ali razpadajo po šivih. Enako velja za naš odnos s Kristusom. Vse, kar delamo, nas vodi globlje v njegovo presveto srce, ali pa nas od njega oddalji.
2. Kristus je vedno enak: Kristus je najsvetejši tempelj. A vendar se je spremenil. Njegovo telo je bilo polno ran, ki mu jih je prizadejal človek. Kristus se je tudi navznoter spremenil. Ko je izkusil posledice naših grehov v globini svoje duše, je trpel v najhujši osamljenosti: ločitev od Očeta in njegovih najbližjih prijateljev, apostolov. Kristus je v bistvu bil vedno enak, saj je on ljubezen sama in ta je večna. Kristus je v svoji človeški naravi utrpel fizične in notranje spremembe, da bi mi lahko bili soudeleženi v njegovi božanski naravi, ki je enaka za vedno.
3. Dar vztrajnosti: Če želimo uživati večno življenje, moramo vztrajati. Sveti Pavel govori o tekmi in o zmagi. Kristus pa nas uči o zadnji zmagi in če jo želimo doseči, ga ne smemo nikoli zatajiti. A vendar smo šibki in našega Gospoda zatajimo na različne načine. Kako lahko mi, ki smo šibki, sodelujemo v tekmi in osvojimo večni dar? Kristus nam daje odgovor: Zaupati moramo vanj in ne sami vase ali v dobrine tega sveta. Vztrajali pa bomo lahko s pomočjo milosti, ki jo je on za nas pridobil na Kalvariji.

Pogovor s Kristusom: Gospod Jezus, tvoja lepota presega vse stvarstvo, tudi moje najgloblje misli! Prosim te, blagoslovi me z darom, da bi bolj cenil to lepoto stvarstva ter tvojo neskončno in večno lepoto, moj Gospod in moj Bog!

Sklep: Danes bom premišljeval o lepoti Božjega stvarstva in o tem, kako se spreminja. Gledal in spoštoval pa bom tudi večno lepoto, ki naj bi bivala v srcih vseh ljudi, zato da bi jih bolj spoštoval.

Tisti čas je Jezus rekel svojim učencem: V tistih dneh, po tisti véliki stiski, bo sonce otemnelo in luna ne bo dajála svoje svetlobe. Zvezde bodo padale z neba in nebeške sile se bodo majále. Tedaj bodo videli Sina človekovega priti na oblakih z veliko močjo in slavo. In takrat bo poslal angele in zbral svoje izvoljene od štirih vetrov, od konca zemlje do konca neba. Od smokvinega drevesa pa se naučite priliko: Kadar postane njegova veja že mužévna in poganja liste, veste, da je poletje blizu. Tako tudi vi: Ko boste videli, da se to dogaja, védite, da je blizu, pred vrati. Resnično, povem vam: Ta rod nikakor ne bo prešel, dokler se vse to ne zgodi. Nebo in zemlja bosta prešla, moje besede pa nikakor ne bodo prešle. Za tisti dan ali uro pa ne ve nihče, ne angeli v nebesih ne Sin, ampak samo Oče.«

Uvodna molitev: Gospod, danes se k tebi obračam z vero, saj vem, da si ti Gospod življenja in stvarstva. Zavedam se svojih slabosti in neuspehov, svoje upanje polagam vate, saj vedno izpolniš svoje obljube. Ko razmišljam o tvoji zvesti ljubezni, si tudi sam želim, da bi to zvestobo vračal. Sem pred teboj, da te poslušam in odkrivam tvojo voljo zame danes.

Prošnja: Gospod, naj bo moj um razsvetljen s krepostjo upanja!

Razmišljanja:

1. Varuh obljub: Kristus je obljubil in izpolnil. Njegove besede so prinesle spremembo duha - način, kako razumemo svet okoli nas, način naših želja in naših izbir. Vse, kar je storil, je imelo pozitivne učinke. Mnogokrat je med svojim oznanjevanjem obljubljal nebesa in nam s ceno svojega življenja in s svojo smrtjo omogočil večno življenje. Ko nekomu nekaj obljubim, ali to obljubo izpolnim, ne glede na ceno, ki jo bom plačal?
2. Trdna podlaga: Strah na nas preži vsak dan. Svet, v katerem živimo, lahko spodkoplje naše zaupanje v Boga. Enostavno se je navezati na stvari tega sveta, čeprav nam prinašajo le bežno zadovoljstvo ali začasno varnost, preden izginejo ali se razblinijo. Ker je naše srce ustvarjeno za Boga, za neskončnost, nas postane strah, ko se navežemo na nekaj, kar ni od Boga. To je strah pred prihodnostjo in pred neznanim. Toda če je Bog z nami, vemo, kako se bo končalo in vemo, kaj nas čaka. Premislite te besede: “Nebo in zemlja bosta prešla, a moje besede ne bodo prešle.” Vse okoli nas bo minilo, a ne Kristusove obljube; to so namreč obljube večnega življenja—raja. Ne bojte se upati v Boga!
3. Učite se od smokvinega drevesa: zaradi Božje milosti zorimo. V trenutku, ko smo krščeni, smo pripravljeni spoznati Boga. Toda nauk, ki je morda nekoliko strašljiv, je prilika o smokvinem drevesu v današnjem evangeliju. Jezus je morda mislil na drugo smokvino drevo—tisto, ki ni rodilo sadov, se posušilo, uvelo in umrlo. Kristus jih je presentil. Ne vemo, kdaj bo Kristus šel mimo smokvinega drevesa našega življenja in iskal sadove naših kreposti. Vendar smo lahko prepričani, da bo ta čas prišel. Naše krščansko življenje je čas žetve. Vso večnost boste lahko počivali v Očetovi hiši. Nauk: Zdaj prinašajte sadove, zdaj živite krepostno. Kristus je prišel, da bi imeli življenje in ga imeli v obilju (prim. Jn 10,10).

Pogovor s Kristusom: Gospod Jezus, naj živim krepostno življenje in se zavedam, da moje življenje napreduje proti večnosti. Pomagaj mi premagati moje strahove, naj jih položim v tvoje roke, vedoč, da imaš ti rešitev! Pomagaj mi, da bom zvesto živel krstne obljube in svoje upanje položil v tvoje obljube!

Sklep: Danes bom živel s posebno zavzetostjo in vse daroval za spreobrnjenje duš.