»Vaše srce naj se ne vznemirja. Verujete v Boga, tudi vame verujte! V hiši mojega Očeta je veliko bivališč. Če bi ne bilo tako, ali bi vam rekel: Odhajam, da vam pripravim prostor? Ko odidem in vam pripravim prostor, bom spet prišel in vas vzel k sebi, da boste tudi vi tam, kjer sem jaz. In kamor jaz grem, poznate pot.« Tomaž mu je rekel: »Gospod, ne vemo, kam greš. Kako bi mogli poznati pot?« Jezus mu je dejal: »Jaz sem pot, resnica in življenje. Nihče ne pride k Očetu drugače kot po meni. Če ste spoznali mene, boste spoznali tudi mojega Očeta. Od zdaj ga poznate in videli ste ga.« Filip mu je rekel: »Gospod, pokaži nam Očeta in zadosti nam bo.« Jezus mu je dejal: »Filip, toliko časa sem med vami in me nisi spoznal? Kdor je videl mene, je videl Očeta. Kako moreš ti reči: ›Pokaži nam Očeta.‹ Mar ne veruješ, da sem jaz v Očetu in Oče v meni? Besed, ki vam jih govorim, ne govorim sam od sebe; ampak Oče, ki ostaja v meni, opravlja svoja dela. Verujte mi, da sem jaz v Očetu in Oče v meni; če pa tega ne verujete, verujte zaradi del samih. Resnično, resnično, povem vam: Kdor veruje vame, bo dela, ki jih jaz opravljam, tudi sam opravljal, in še večja kot ta bo opravljal, ker grem jaz k Očetu.

Uvodna molitev: Gospod, hvala ti, da mi dovoliš preživeti ta čas s teboj. V življenju, Gospod, me marsikaj privlači, vendar si ti tisti, ki me najbolj. Upam vate in te ljubim. Morda res ne razumem popolnoma, kaj pomeni ljubiti, in morda ne ljubim tako, kot bi moral, vendar te ljubim.

Prošnja: Gospod, pomagaj mi, da potrpežljivo sprejmem čas s teboj.

Premišljevanja:

1. Nostalgija: Malokdo se počuti domače na tem svetu. Smo izgnanci, pogosto hrepenimo po domu in čakamo novice iz oddaljene dežele. Velikokrat smo slišali za to deželo, a je nikoli nismo videli. Da bi nadomestili to praznino, se napolnjujemo svoje življenje z materialnimi dobrinami. Ko jih pridobimo, nas muči dolgčas. Ko jih nimamo, nas muči častihlepje. »Nečimrnost čez nečimrnost,« pravi Pridigar, »nečimrnost čez nečimrnost, vse je nečimrnost!«. Pridigar 1,2 Hrepenimo po nečem, kar bi lahko zapolnilo to praznino.
2. Prav zdaj: Gospod Jezus, vem, da si skrit za tančico evharistije in da si v hiši svojega Očeta. V hiši tvojega Očeta je mnogo bivališč. Prav zdaj, ko molim, pripravljaš zame prostor. Gospod, ali ti lahko povem, kako si želim ta prostor? (Predstavljaj si, da si notranji oblikovalec in lahko sobo urediš po svojem okusu.)
3. Nekega dne: Nekega dne, ko ga najmanj pričakujem, boš prišel in me odpeljal domov. Tam bom vedel, da je to kraj, po katerem sem hrepenel vse življenje. Na nek način bo tak, kot sem si ga predstavljal, pa vendar drugačen. To bo kraj, brez domotožja, brez hrepenenja. Tam bom najbrž srečal veliko prijateljev. Vsak dan bo boljši in boljši. Da, pomembno je sanjariti o tistem dnevu, saj se tako vsak dan lažje trudim, da bi dosegel večno življenje.

Pogovor s Kristusom: Prav v tem trenutku Gospod sem tukaj, da opravim svoje delo. Nekatere današnje naloge mi niso po volji, vendar jih bom opravil zate. V trenutkih dneva, ko te ne čutim, čakam. Vem, da prihajaš.

Odločitev: Potrpežljiv bom in sprejel Gospodov čas, saj se tisti, ki ljubijo, težko naučijo čakanja.

Ko je Juda šel iz dvorane zadnje večerje, je Jezus rekel: »Zdaj je Sin človekov poveličan in Bog je poveličan v njem. Če je Bog poveličan v njem, ga bo tudi Bog poveličal v sebi; in poveličal ga bo takoj. Otroci, le malo časa bom še z vami. Novo zapoved vam dam, da se ljúbite med seboj! Kakor sem vas jaz ljubil, tako se tudi vi ljubíte med seboj! Po tem bodo vsi spoznali, da ste moji učenci, če boste med seboj imeli ljubezen.«

Uvodna molitev: Gospod, verjamem, da si tu z menoj. Da sem lahko s teboj tako na samem, je velika prednost. Zavedajoč se svojih šibkosti, zaupam v tvoje usmiljenje in ljubezen. Sedaj odpiram svoje srce za modrost, usmiljenje in veselo novico tvojega evangelija, s katerim me vodiš v večni počitek s teboj v nebesih. Zahvaljujem se ti za tvojo neizmerno ljubezen! V zameno vzemi mojo šibko in revno ljubezen, saj je to vse, kar ti lahko podarim.

Prošnja: Gospod, pomagaj mi, da te bom lahko posnemal s sprejemanjem in odpuščanjem drugim.

Razmišljanja:

1. Po tem bodo vedeli, da ste moji učenci: Dandanes so besede kot takšne prazne; podprte morajo biti z dejanji. Mnogokrat smo že izkusili, da vneti politiki ali tržniki obljubljajo nekaj, za kar nehote vemo, da je predobro, da bi bilo res. Želimo si verjeti v dobro, ki ga obljubljajo, vendar so nas izkušnje naučile, da je dobro imeti zdravo mero dvoma. Na žalost lahko to »predobro je, da bi bilo res,« srečamo tudi v krščanstvu. Kristjani se bi morali odlikovati v ljubezni do drugih. Ali v svojem zakonu, odnosu z otroki, socialnem krogu pokažem svojo ljubezen, ki je podobna Kristusovi? Še posebej: sem zmožen sprejemati druge takšne, kot so, jih videti v dobri luči? Čeprav imam visoka merila, ali je moja prisotnost vir luči, počitka in tolažbe za mojega zakonca in moje otroke?
2. Ljubezen ima visoka merila: V filmu Ljubezenska zgodba (Love Story) najdemo klasičen citat: »Ljubezen je, ko ti nikoli ni treba reči oprosti.« Vendar se kot kristjani zavedamo naše šibke narave in nagnjenosti h grehu. Pogostokrat moramo prositi za odpuščanje. Najpogosteje prizadenemo tiste, ki so nam najbližji: zakonce, otroke, starše ali sorodnike. Tudi apostoli so se pričkali med seboj. A jih je ljubezen, ki jih je povezovala, opominjala, naj ohranjajo mir med seboj, tako kot Kristus ohranja mir s svojo Cerkvijo: »Oče, odpústi jim, saj ne vedo, kaj delajo.«¹ Je moja ljubezen dovolj velika, da lahko spregleda šibkost tistih, ki so me prizadeli in moj ranjeni jaz spremeni v sočutje in odpuščanje. Motiti se, je človeško, odpustiti pa božansko.
3. Ljubezen prihaja iz srca: Kristus je rekel svojim učencem: »Resnično, povem vam: Kar koli ste storili enemu od teh mojih najmanjših bratov, ste meni storili.«² To velja tudi za zamere v naših srcih. Ljubezen presega lepe besede in dejanja ter seže naravnost v srce človeka: v naše misli. Čeprav je sprva zelo težko misliti dobro o tistih, ki so nas prizadeli, nas celo spravi v stisko ali obup, je to dejanje pravzaprav terapevtsko! Naš Gospod je dejal: »Iz srca namreč prihajajo hudobne misli, umori, prešuštva, nečistovanja, tatvine, kriva pričevanja, kletve.«³ Enako velja za srce, ki resnično išče dobro v ljudeh - s tem razvija navada lepega govorjenja in obnašanja do tistih, ki so po naravi neprijetni. Misliti dobro o drugih, obnavlja našo vero v Božje usmiljenje. Če smo mi usmiljeni, koliko bolj lahko pričakujemo od Gospoda, da bo potrpežljiv in usmiljen z nami!

Pogovor s Kristusom: Moj Jezus, tvoje življenje izpričuje tvojo ljubezni do mene. Svojim sovražnikom si odpuščal in molil zanje. V tem bi te moral posnemati, a se zavedam, da zmorem ljubiti mnogo bolj, kot sem ljubil doslej. Prosim te, pomagaj mi, da se otresem svojega samoljubja, ki me odvrača od ljubezni, podobne Kristusovi.

Odločitev: Danes bom sestavil seznam tistih najbližjih, do katerih sem lahko neopazno dobrodelen. Zanje bom molil, o njih lepo govoril in iskal načine, kako jim lahko pomagam, kot bi Kristusu!