»Vaše srce naj se ne vznemirja. Verujete v Boga, tudi vame verujte! V hiši mojega Očeta je veliko bivališč. Če bi ne bilo tako, ali bi vam rekel: Odhajam, da vam pripravim prostor? Ko odidem in vam pripravim prostor, bom spet prišel in vas vzel k sebi, da boste tudi vi tam, kjer sem jaz. In kamor jaz grem, poznate pot.« Tomaž mu je rekel: »Gospod, ne vemo, kam greš. Kako bi mogli poznati pot?« Jezus mu je dejal: »Jaz sem pot, resnica in življenje. Nihče ne pride k Očetu drugače kot po meni. Če ste spoznali mene, boste spoznali tudi mojega Očeta. Od zdaj ga poznate in videli ste ga.« Filip mu je rekel: »Gospod, pokaži nam Očeta in zadosti nam bo.« Jezus mu je dejal: »Filip, toliko časa sem med vami in me nisi spoznal? Kdor je videl mene, je videl Očeta. Kako moreš ti reči: ›Pokaži nam Očeta.‹ Mar ne veruješ, da sem jaz v Očetu in Oče v meni? Besed, ki vam jih govorim, ne govorim sam od sebe; ampak Oče, ki ostaja v meni, opravlja svoja dela. Verujte mi, da sem jaz v Očetu in Oče v meni; če pa tega ne verujete, verujte zaradi del samih. Resnično, resnično, povem vam: Kdor veruje vame, bo dela, ki jih jaz opravljam, tudi sam opravljal, in še večja kot ta bo opravljal, ker grem jaz k Očetu.

Uvodna molitev: Gospod, hvala ti, da mi dovoliš preživeti ta čas s teboj. V življenju, Gospod, me marsikaj privlači, vendar si ti tisti, ki me najbolj. Upam vate in te ljubim. Morda res ne razumem popolnoma, kaj pomeni ljubiti, in morda ne ljubim tako, kot bi moral, vendar te ljubim.

Prošnja: Gospod, pomagaj mi, da potrpežljivo sprejmem čas s teboj.

Premišljevanja:

1. Nostalgija: Malokdo se počuti domače na tem svetu. Smo izgnanci, pogosto hrepenimo po domu in čakamo novice iz oddaljene dežele. Velikokrat smo slišali za to deželo, a je nikoli nismo videli. Da bi nadomestili to praznino, se napolnjujemo svoje življenje z materialnimi dobrinami. Ko jih pridobimo, nas muči dolgčas. Ko jih nimamo, nas muči častihlepje. »Nečimrnost čez nečimrnost,« pravi Pridigar, »nečimrnost čez nečimrnost, vse je nečimrnost!«. Pridigar 1,2 Hrepenimo po nečem, kar bi lahko zapolnilo to praznino.
2. Prav zdaj: Gospod Jezus, vem, da si skrit za tančico evharistije in da si v hiši svojega Očeta. V hiši tvojega Očeta je mnogo bivališč. Prav zdaj, ko molim, pripravljaš zame prostor. Gospod, ali ti lahko povem, kako si želim ta prostor? (Predstavljaj si, da si notranji oblikovalec in lahko sobo urediš po svojem okusu.)
3. Nekega dne: Nekega dne, ko ga najmanj pričakujem, boš prišel in me odpeljal domov. Tam bom vedel, da je to kraj, po katerem sem hrepenel vse življenje. Na nek način bo tak, kot sem si ga predstavljal, pa vendar drugačen. To bo kraj, brez domotožja, brez hrepenenja. Tam bom najbrž srečal veliko prijateljev. Vsak dan bo boljši in boljši. Da, pomembno je sanjariti o tistem dnevu, saj se tako vsak dan lažje trudim, da bi dosegel večno življenje.

Pogovor s Kristusom: Prav v tem trenutku Gospod sem tukaj, da opravim svoje delo. Nekatere današnje naloge mi niso po volji, vendar jih bom opravil zate. V trenutkih dneva, ko te ne čutim, čakam. Vem, da prihajaš.

Odločitev: Potrpežljiv bom in sprejel Gospodov čas, saj se tisti, ki ljubijo, težko naučijo čakanja.

»Vaše srce naj se ne vznemirja. Verujete v Boga, tudi vame verujte! V hiši mojega Očeta je veliko bivališč. Če bi ne bilo tako, ali bi vam rekel: Odhajam, da vam pripravim prostor? Ko odidem in vam pripravim prostor, bom spet prišel in vas vzel k sebi, da boste tudi vi tam, kjer sem jaz. In kamor jaz grem, poznate pot.« Tomaž mu je rekel: »Gospod, ne vemo, kam greš. Kako bi mogli poznati pot?« Jezus mu je dejal: »Jaz sem pot, resnica in življenje. Nihče ne pride k Očetu drugače kot po meni. Če ste spoznali mene, boste spoznali tudi mojega Očeta. Od zdaj ga poznate in videli ste ga.« Filip mu je rekel: »Gospod, pokaži nam Očeta in zadosti nam bo.« Jezus mu je dejal: »Filip, toliko časa sem med vami in me nisi spoznal? Kdor je videl mene, je videl Očeta. Kako moreš ti reči: ›Pokaži nam Očeta.‹ Mar ne veruješ, da sem jaz v Očetu in Oče v meni? Besed, ki vam jih govorim, ne govorim sam od sebe; ampak Oče, ki ostaja v meni, opravlja svoja dela. Verujte mi, da sem jaz v Očetu in Oče v meni; če pa tega ne verujete, verujte zaradi del samih. Resnično, resnično, povem vam: Kdor veruje vame, bo dela, ki jih jaz opravljam, tudi sam opravljal, in še večja kot ta bo opravljal, ker grem jaz k Očetu.

Uvodna molitev: Gospod, hvala ti, da mi dovoliš preživeti ta čas s teboj. V življenju, Gospod, me marsikaj privlači, vendar si ti tisti, ki me najbolj. Upam vate in te ljubim. Morda res ne razumem popolnoma, kaj pomeni ljubiti, in morda ne ljubim tako, kot bi moral, vendar te ljubim.

Prošnja: Gospod, pomagaj mi, da potrpežljivo sprejmem čas s teboj.

Premišljevanja:

1. Nostalgija: Malokdo se počuti domače na tem svetu. Smo izgnanci, pogosto hrepenimo po domu in čakamo novice iz oddaljene dežele. Velikokrat smo slišali za to deželo, a je nikoli nismo videli. Da bi nadomestili to praznino, se napolnjujemo svoje življenje z materialnimi dobrinami. Ko jih pridobimo, nas muči dolgčas. Ko jih nimamo, nas muči častihlepje. »Nečimrnost čez nečimrnost,« pravi Pridigar, »nečimrnost čez nečimrnost, vse je nečimrnost!«. Pridigar 1,2. Hrepenimo po nečem, kar bi lahko zapolnilo to praznino.
2. Prav zdaj: Gospod Jezus, vem, da si skrit za tančico evharistije in da si v hiši svojega Očeta. V hiši tvojega Očeta je mnogo bivališč. Prav zdaj, ko molim, pripravljaš zame prostor. Gospod, ali ti lahko povem, kako si želim ta prostor? (Predstavljaj si, da si notranji oblikovalec in lahko sobo urediš po svojem okusu.) 3. Nekega dne: Nekega dne, ko ga najmanj pričakujem, boš prišel in me odpeljal domov. Tam bom vedel, da je to kraj, po katerem sem hrepenel vse življenje. Na nek način bo tak, kot sem si ga predstavljal, pa vendar drugačen. To bo kraj, brez domotožja, brez hrepenenja. Tam bom najbrž srečal veliko prijateljev. Vsak dan bo boljši in boljši. Da, pomembno je sanjariti o tistem dnevu, saj se tako vsak dan lažje trudim, da bi dosegel večno življenje.

Pogovor s Kristusom: Prav v tem trenutku Gospod sem tukaj, da opravim svoje delo. Nekatere današnje naloge mi niso po volji, vendar jih bom opravil zate. V trenutkih dneva, ko te ne čutim, čakam. Vem, da prihajaš.

Odločitev: Potrpežljiv bom in sprejel Gospodov čas, saj se tisti, ki ljubijo, težko naučijo čakanja.