Tisti čas je rekel Jezus: »Resnično, resnično, povem vam: Kdor ne vstopi v ovčjo stajo skozi vrata, ampak se splazi vanjo drugod, je tat in ropar. Kdor pa pride skozi vrata, je pastir ovac. Njemu vratar odpre in ovce poslušajo njegov glas in svoje ovce kliče po imenu in jih vodi iz staje. Ko vse svoje spusti ven, hodi pred njimi in ovce gredo za njim, ker poznajo njegov glas. Za tujcem pa ne bodo šle, ampak bodo bežale pred njim, ker ne poznajo glasu tujcev.«

Jezus jim je povedal to priliko, pa niso razumeli, kaj jim je govóril. Jezus je znova spregovóril: »Resnično, resnično, povem vam: Jaz sem vrata za ovce. Vsi, ki so prišli pred menoj, so tatovi in roparji, toda ovce jih niso poslušale. Jaz sem vrata. Kdor vstopi skozme, se bo rešil; hodil bo noter in hodil bo ven in bo našel pašo. Tat prihaja samo zato, da krade, kólje in uničuje. Jaz sem prišel, da bi imeli življenje in da bi ga imeli v obilju.«

Uvodna molitev: Gospod Jezus, hvala ti za tvojo velikodušnost in potrpežljivost! Moja edina želja je ugoditi tebi. Moje srce hrepeni po tem, da bi bilo preplavljeno s tvojo milostjo, da bi lahko v celoti izpolnil tvojo voljo.

Prošnja: Gospod Jezus, pomagaj mi, da te spoznam!

Razmišljanja:

1. Kristus me pozna: »Svoje ovce kliče po imenu in jih vodi ven« (Jn 10,3). Za Jude je poklicati nekoga po imenu pomenilo dotakniti se njegove osebnosti, njegovega jedra. Odstiralo je tvoj pomen človeka. Čeprav smo kot človeška bitja sad ljubezni naših staršev, je našo dušo neposredno ustvaril in oblikoval Bog. Kristus je ustvaril naše duše! Kristus pozna naše najgloblje bitje. Ne samo da nas pozna po imenu, pozna tudi naše misli, občutja, sanje, strahove, pa tudi najgloblja hrepenenja. Zaradi tega bi morali zaupati v molitev, morala bi postati vir neizmernega miru. – Kristus resnično ve, kaj se dogaja v mojem srcu in me ljubi.
2. Kristus me ljubi: Z učlovečenjem se je Kristus zame odrekel svoji nebeški slavi! Kakšno bi bilo življenje brez svete maše, evharistije, svete spovedi, evangelija, kjer odkrivamo pot, ki naj ji sledimo, brez Cerkve in njenega učiteljstva? A vse to je imelo strašansko ceno. Kristus iz ljubezni do mene na križu prelije svojo kri. In sedaj vsakega izmed nas, brez izjeme prosi, da storimo enako. Prosi nas, da smo pričevalci njegove ljubezni v svetu teme in obupa.
3. Kristus mi ponuja življenje v izobilju: Ko ga sprejmem za svojega dobrega pastirja, mi je zagotovljeno, da bom »našel pašo.« Za ovco to pomeni zadostna količina hrane, varnost pred plenilci in sožitje z drugimi ovcami. Jezus obljublja življenje v izobilju tistim, ki ga sprejmejo. Seveda to »življenje v izobilju« ne pomeni materialno bogastvo in uspeh. Hrana, varnost in mir, ki jih obljublja, so duhovne narave, a nič manj resnične. Ali cenim, kar ceni on? Ali resnično hrepenim po duhovni hrani? Ali hrepenim le po posvetnih in praznih stvareh, ki nikoli ne bi mogle potešiti moje duše? Radost, ki jo Gospod želi izliti v moje srce, lahko širim naprej le, če opustim vse, kar me od njega oddaljuje. Jezus nas opozarja, da ne moremo služiti dvema gospodarjema.

Pogovor s Kristusom: Hvala ti, Kristus, da me opominjaš na tvojo veliko ljubezen in mojo dolžnost, da jo posnemam! Pomagaj mi, da se ne bom bal življenja v velikodušnem služenju in darovanju samega sebe vsem, ki si mi jih zaupal!

Sklep: Trdno sklenem, da bom poboljšal svoje evharistično življenje.

»Resnično, resnično, povem vam: Kdor ne pride v ovčjo stajo skozi vrata, ampak spleza vanjo od drugod, ta je tat in ropar. Kdor pa pride skozi vrata, je pastir ovc. Njemu vratar odpre in ovce poslušajo njegov glas in svoje ovce kliče po imenu in jih vodi ven. Ko vse svoje spusti ven, hodi pred njimi in ovce gredo za njim, ker poznajo njegov glas. Za tujcem pa ne bodo šle, ampak bodo bežale pred njim, ker ne poznajo glasu tujcev.« Jezus jim je povedal to prispodobo, pa niso spoznali, kaj jim je govoril. Jezus je znova spregovoril: »Resnično, resnično, povem vam: Jaz sem vrata za ovce. Vsi, ki so prišli pred menoj, so tatovi in roparji, toda ovce jih niso poslušale. Jaz sem vrata. Kdor stopi skozme, se bo rešil; hodil bo noter in ven in bo našel pašo. Tat prihaja samo zato, da krade, kolje in uničuje. Jaz sem prišel, da bi imeli življenje in ga imeli v obilju.

Uvodna molitev: Gospod, verjamem, da si tu z menoj. Ta trenutek molitve je najpomembnejši čas tega dne. Vem, da si mi pripravili veliko milosti. S hvaležnostjo jih želim sprejeti.

Prošnja: Gospod, pomagaj mi, da stopim skozi tvoja vrata. Naj ne slišim drugih glasov, razen tvojega.

Refkleksija:

1. Jezus je vrata: Vsi želimo biti srečni. Na celem planetu ni nikogar, ki bi se zavestno odločil, da bo živel razočaran in nesrečen. Toda kako je mogoče, da se toliko ljudi kljub vsemu nezavedno odloča za razočaranje ali nesrečo? Ali mogoče izgubijo kompas, ki bi kazal, v čem je resnična vrednost življenja? Jezus je vrata! Če želim resnično izpolniti svoje najgloblje želje, moram poznati in ljubiti Jezusa Kristusa. Dokler je Jezus v življenju na drugem mestu, nisem stopil skozi prava vrata. Najboljša odločitev, ki jo v življenju lahko sprejmem, je, da grem skozi.
2. Glas tujcev: Če ne grem skozi vrata, sem ranljiv. Tistim, ki niso popolnoma predani, so ponudbe tujcev mamljive. Kristusove ovce zavračajo takšne glasove, saj ostajajo zveste svojemu Pastirju. Vztrajnost v veri in katoliškem načinu življenja zahteva nenehno prizadevanje osredotočanja na Gospoda. Tudi če me motijo ostali glasovi, je Gospodov glas drugačen. Dvigne se nadnje. Zvestoba. V molitvi lahko odkrijem hrup in zato toliko bolj poslušam Kristusa. Prav zato je molitev najpomembnejši del dneva. Kakšno je moje molitveno življenje?
3. Obilno življenje: Trud, da grem skozi vrata in poslušam glas dobrega pastirja, prinaša obilne sadove. “Prišel sem, da bi imeli življenje in ga imeli v obilju.” Kakšno je takšno življenje? Po eni strani nič posebnega, po drugi pa bogato življenje, ki mi ga daje Kristus, prinaša stalno prisotnost Svete Trojice v moji duši. Ljubezen je tista, ki pristno zajema krščanske domove in skupnosti. Mir prihaja iz vesti, ki je doživela odpuščanje in živi v resnici. Nam more kdo dati več?

Pogovor s kristusom: Gospod Jezus, zahvaljujem se ti za čas, ki sva ga preživela skupaj. Prevečkrat dovolim, da me drugi glasovi odvrnejo od tvojega. Ta trenutek se zavežem, da bom hodil po poti zvestobe tebi. Daj mi milost vztrajanja in tega, da bom drugim pomagal iti skozi vrata.

Sklep: Obiskal bom sorodnika, ki je oddaljen od Cerkve in ga bom z ljubeznijo do dobrega Pastirja usmeril k pravim vratom.

»Resnično, resnično, povem vam: Kdor ne pride v ovčjo stajo skozi vrata, ampak spleza vanjo od drugod, ta je tat in ropar. Kdor pa pride skozi vrata, je pastir ovc. Njemu vratar odpre in ovce poslušajo njegov glas in svoje ovce kliče po imenu in jih vodi ven. Ko vse svoje spusti ven, hodi pred njimi in ovce gredo za njim, ker poznajo njegov glas. Za tujcem pa ne bodo šle, ampak bodo bežale pred njim, ker ne poznajo glasu tujcev.« Jezus jim je povedal to prispodobo, pa niso spoznali, kaj jim je govoril. Jezus je znova spregovoril: »Resnično, resnično, povem vam: Jaz sem vrata za ovce. Vsi, ki so prišli pred menoj, so tatovi in roparji, toda ovce jih niso poslušale. Jaz sem vrata. Kdor stopi skozme, se bo rešil; hodil bo noter in ven in bo našel pašo. Tat prihaja samo zato, da krade, kolje in uničuje. Jaz sem prišel, da bi imeli življenje in ga imeli v obilju.

Uvodna molitev: Gospod, verjamem, da si tu z menoj. Ta trenutek molitve je najpomembnejši čas tega dne. Vem, da si mi pripravili veliko milosti. S hvaležnostjo jih želim sprejeti.

Prošnja: Gospod, pomagaj mi, da stopim skozi tvoja vrata. Naj ne slišim drugih glasov, razen tvojega.

Refkleksija:

1. Jezus je vrata: Vsi želimo biti srečni. Na celem planetu ni nikogar, ki bi se zavestno odločil, da bo živel razočaran in nesrečen. Toda kako je mogoče, da se toliko ljudi kljub vsemu nezavedno odloča za razočaranje ali nesrečo? Ali mogoče izgubijo kompas, ki bi kazal, v čem je resnična vrednost življenja? Jezus je vrata! Če želim resnično izpolniti svoje najgloblje želje, moram poznati in ljubiti Jezusa Kristusa. Dokler je Jezus v življenju na drugem mestu, nisem stopil skozi prava vrata. Najboljša odločitev, ki jo v življenju lahko sprejmem, je, da grem skozi.
2. Glas tujcev: Če ne grem skozi vrata, sem ranljiv. Tistim, ki niso popolnoma predani, so ponudbe tujcev mamljive. Kristusove ovce zavračajo takšne glasove, saj ostajajo zveste svojemu Pastirju. Vztrajnost v veri in katoliškem načinu življenja zahteva nenehno prizadevanje osredotočanja na Gospoda. Tudi če me motijo ostali glasovi, je Gospodov glas drugačen. Dvigne se nadnje. Zvestoba. V molitvi lahko odkrijem hrup in zato toliko bolj poslušam Kristusa. Prav zato je molitev najpomembnejši del dneva. Kakšno je moje molitveno življenje?
3. Obilno življenje: Trud, da grem skozi vrata in poslušam glas dobrega pastirja, prinaša obilne sadove. “Prišel sem, da bi imeli življenje in ga imeli v obilju.” Kakšno je takšno življenje? Po eni strani nič posebnega, po drugi pa bogato življenje, ki mi ga daje Kristus, prinaša stalno prisotnost Svete Trojice v moji duši. Ljubezen je tista, ki pristno zajema krščanske domove in skupnosti. Mir prihaja iz vesti, ki je doživela odpuščanje in živi v resnici. Nam more kdo dati več?

Pogovor s kristusom: Gospod Jezus, zahvaljujem se ti za čas, ki sva ga preživela skupaj. Prevečkrat dovolim, da me drugi glasovi odvrnejo od tvojega. Ta trenutek se zavežem, da bom hodil po poti zvestobe tebi. Daj mi milost vztrajanja in tega, da bom drugim pomagal iti skozi vrata.

Sklep: Obiskal bom sorodnika, ki je oddaljen od Cerkve in ga bom z ljubeznijo do dobrega Pastirja usmeril k pravim vratom.

»Resnično, resnično, povem vam: Kdor ne pride v ovčjo stajo skozi vrata, ampak spleza vanjo od drugod, ta je tat in ropar. Kdor pa pride skozi vrata, je pastir ovc. Njemu vratar odpre in ovce poslušajo njegov glas in svoje ovce kliče po imenu in jih vodi ven. Ko vse svoje spusti ven, hodi pred njimi in ovce gredo za njim, ker poznajo njegov glas. Za tujcem pa ne bodo šle, ampak bodo bežale pred njim, ker ne poznajo glasu tujcev.« Jezus jim je povedal to prispodobo, pa niso spoznali, kaj jim je govoril. Jezus je znova spregovoril: »Resnično, resnično, povem vam: Jaz sem vrata za ovce. Vsi, ki so prišli pred menoj, so tatovi in roparji, toda ovce jih niso poslušale. Jaz sem vrata. Kdor stopi skozme, se bo rešil; hodil bo noter in ven in bo našel pašo. Tat prihaja samo zato, da krade, kolje in uničuje. Jaz sem prišel, da bi imeli življenje in ga imeli v obilju.

Uvodna molitev: Gospod, verjamem, da si tu z menoj. Ta trenutek v molitvi je najpomembnejši čas v mojem dnevu. Vem, da si mi pripravili veliko milosti. S hvaležno vnemo jih želim izkoristiti.

Prošnja: Gospod, pomagaj mi, da grem skozi vrata! Naj ne slišim drugih glasov, razen tvojih!

Refkleksija:

1. Jezus je vrata: Vsi želimo biti srečni. Na celem planetu ni nikogar, ki bi se zavestno odločil, da bo razočaran in nesrečen. Toda kako to, da se toliko ljudi kljub temu nezavedno odloči za razočaranje ali nesrečo, ali pa jim manjka kompas, zaradi česar je življenje resnično vredno? Jezus je vrata! Če resnično želimo izpolniti naše najgloblje človeške želje, moramo poznati in ljubiti Jezusa Kristusa. Dokler je Jezus v življenju na drugem mestu, še nismo povsem prešli skozi vrata. Najboljša odločitev ki jo lahko v življenju sprejmemo je, da gremo skozi vrata.
2. Glas tujcev: Če ne gremo skozi vrata, smo ranljivi. Tistim, ki niso popolnoma predani, bodo ponudbe tujcev morda mamljive. Toda Kristusove ovce zavračajo te glasove zaradi zvestobe svojemu Pastirju. Vztrajnost v naši katoliški veri in našem katoliškem življenjskem slogu zahteva nenehno prizadevanje, da se ponovno osredotočimo na Gospoda. Tudi če nas oblega kakofonija konkurenčnih glasov, se bo Gospodov glas vedno dvignil nad to glasnost. Biti moramo zvesti. Naše molitveno življenje je privilegirano mesto za odkrivanje hrupa in zares poslušanje Kristusa, zato je naša molitev najpomembnejši čas dneva. Kako živahno je moje molitveno življenje?
3. Obilno življenje: trud, da gremo skozi vrata in poslušamo samo glas dobrega pastirja, prinaša obilne sadove. "Prišel sem zato, da bi imeli življenje in ga imeli v obilju." Kakšno je takšno življenje? Preprosto povedano, ni nič takega. Bogato življenje, ki nam ga daje Kristus, je stalna prisotnost Svete Trojice v duši. Ljubezen je tista, ki pristno zajema krščanske domove in skupnosti. Mir prihaja iz vesti, ki je doživela odpuščanje in je zavezana živeti v resnici. Kaj bi nam lahko kdo dal, kar bi se lahko primerjalo z vsem tem?

Pogovor s kristusom: Gospod Jezus, zahvaljujem se Ti za ta čas, ki sva ga preživela skupaj. Velikokrat sem dovolil, da me drugi glasovi odvrnejo od Tvojega. Zavezujem se, da bom prehodil pot zvestobe do Tebe. Daj mi milost, da bom vedno vztrajal in dajal drugim zgled, da jim pomagam skozi vrata.

Sklep: Obiskal bom sorodnika, ki je odtujen od cerkve in ga z ljubeznijo do dobrega pastirja poizkušal usmeriti v vrata.