Pred praznikom pashe je Jezus, ker je vedel, da je prišla njegova ura, ko pojde s tega sveta k Očetu, in ker je vzljubil svoje, ki so bili na svetu, tem izkazal ljubezen do konca. Med večerjo je hudič Judu Iškarijotu, Simonovemu sinu, že položil v srce namen, da Jezusa izda. Ker je Jezus vedel, da mu je Oče dal vse v roke in da je prišel od Boga in odhaja k Bogu, je vstal od večerje, odložil vrhnje oblačilo, vzel platno in se z njim opasal. Nato je vlil vode v umivalnik in začel učencem umivati noge in jih brisati s platnom, s katerim je bil opasan. Prišel je k Simonu Petru. Ta mu je rekel: »Gospod, ti mi noge umivaš?« Jezus je odvrnil in mu rekel: »Tega, kar jaz delam, ti zdaj še ne razumeš, a spoznal boš pozneje.« Peter mu je rekel: »Ne boš mi umival nog, nikoli ne!« Jezus mu je odgovoril: »Če te ne umijem, nimaš deleža z menoj.« Simon Peter mu je rekel: »Gospod, potem pa ne samo nog, ampak tudi roke in glavo.« Jezus mu je dejal: »Kdor se je skopal, mu ni treba drugega, kakor da si umije noge; ves je namreč čist. Tudi vi ste čisti, vendar ne vsi.« Vedel je namreč, kdo ga bo izdal, zato je rekel: »Niste vsi čisti.« Ko jim je umil noge in vzel vrhnje oblačilo, je spet prisedel in jim rekel: »Razumete, kaj sem vam storil? Vi me kličete ›Učitelj‹ in ›Gospod‹. In prav govorite, saj to sem. Če sem torej jaz, Gospod in Učitelj, vam umil noge, ste tudi vi dolžni drug drugemu umivati noge. Zgled sem vam namreč dal, da bi tudi vi delali tako, kakor sem jaz vam storil.

Uvodna molitev: Gospod Jezus, želim biti tesno ob tebi, ko greš proti Kalvariji. Če bi pogosteje premišljeval o tebi, kako pretepen in krvav visiš na križu, bi lahko počival v tvoji ljubezni in svoja dejanja osnoval na tej edini resnici. Vem, da me ljubiš z večno ljubeznijo. To si dokazal na križu. S hvaležnostjo, z mirom in s trdno odločnostjo ti bom odgovoril tako, da bom širil tvojo ljubezen.

Prošnja: Gospod, daj mi milost vztrajanja v veri.

Razmišljanja:

1. Dokaz njegove neomajne ljubezni. “Jezus je vedel, da je prišla njegova ura, da preide iz tega sveta k Očetu.” Jezus ni trpel krize identitete. Ves čas svojega javnega delovanja je vedel, kdo je (Očetov maziljenec) in kakšna je njegova naloga (izpolniti poslanstvo). Zavedal se je preizkušenj, ki bodo zdrobile njegovo človeško telo. Le-te bodo sredstvo, s katerim bo dokazal svojo največjo vrednost: ljubezen. “Ljubil je svoje, ki so na svetu, ljubil jih je do konca.” Ljubezen vse prenese. Ljubezen lahko izlušči dobro tudi v najslabših situacijah. Ljubezen odrešuje. Prijateljeva izdaja mu bo omogčila pokazati pristnost njegovega prijateljskega odnosa. “Ni večje ljubezni kot te, da kdo da življenje za svoje prijatelje.”
2. Sprejemanje Kristusove ljubezni. Jezus ni “prosil za dovoljenje”, če bi lahko živel ponižnost in služenje. Petrovo vprašanje: “Gospod, ti hočeš meni umiti noge?” ni prošnja, ampak odpor do Jezusovega dejanja. Ali ponižnost in ljubezen potrebujeta, da jima dovolimo biti to, kar sta v svojem bistvu? Dobro si je zastaviti vprašanje: Je v meni toliko ponižnosti, da sprejmem ljubezen drugega? Sem dovolj ponižen, da sprejmem Jezusovo ljubezen, s katero me ljubi? Jezusova ponižnost in dobrosrčnost očiščujeta. Očistiti se moramo drže, ki pravi: “Nikoli mi ne boš umil nog.” V nebeško kraljestvo vstopajo ubogi v duhu, čisti in otroških src. “Če te umijem, nimaš deleža z menoj.” Naj me Kristus umije s svojim milostnim zgledom! Če mu ne bom dovolil, bom izgubil svoj delež, ki ga imam v njem. Če pa me že umiva z besedo, moram le ohranjati čiste noge.
3. Dragocena učna ura. Če sem učenec, je vsaka lekcija pomembna. Jezus sprašuje: “Razumeš, kaj sem ti storil?” Jezus bi lahko zahteval, da mu njegov služabnik umije noge, ne obratno. Jezus je Gospod in Učitelj; on je dobri Učitelj, jaz sem njegov učenec. Svoje avtoritete ni izrazil z zahtevanjem poslušnosti in z izvajanjem sile, ampak z razkrivanjem močnih kreposti, ki se imenujeta ponižnost in ljubezen. Onidve imata sposobnosti za učenje in prepričevanje. “Če sem torej jaz, Gospod in Učitelj, vam umil noge, ste tudi vi dolžni umivati noge drug drugemu.” Dal mi je zgled, ki naj mu sledim, da delam podobno. Komu naj umijem noge?

Pogovor s Kristusom: Gospod, umivaj me z besedo, da bom lahko ostal čist. Daj mi ponižnost in moč za služenje, da bom posnemal tvoje kreposti. Želim se naučiti umivati noge drugim. Daj mi milost, da se neham braniti in preprosto dovolim, da delam dobro ter se ne obremenjujem z odzivom drugih.

Odločitev: Danes se bom učil ponižnosti in služil nekomu, ki potrebuje pomoč, še posebej tistemu, do katerega me prevevajo negativna čustva.

Pred praznikom pashe je Jezus, ker je vedel, da je prišla njegova ura, ko pojde s tega sveta k Očetu, in ker je vzljubil svoje, ki so bili na svetu, tem izkazal ljubezen do konca. Med večerjo je hudič Judu Iškarijotu, Simonovemu sinu, že položil v srce namen, da Jezusa izda. Ker je Jezus vedel, da mu je Oče dal vse v roke in da je prišel od Boga in odhaja k Bogu, je vstal od večerje, odložil vrhnje oblačilo, vzel platno in se z njim opasal. Nato je vlil vode v umivalnik in začel učencem umivati noge in jih brisati s platnom, s katerim je bil opasan. Prišel je k Simonu Petru. Ta mu je rekel: »Gospod, ti mi noge umivaš?« Jezus je odvrnil in mu rekel: »Tega, kar jaz delam, ti zdaj še ne razumeš, a spoznal boš pozneje.« Peter mu je rekel: »Ne boš mi umival nog, nikoli ne!« Jezus mu je odgovoril: »Če te ne umijem, nimaš deleža z menoj.« Simon Peter mu je rekel: »Gospod, potem pa ne samo nog, ampak tudi roke in glavo.« Jezus mu je dejal: »Kdor se je skopal, mu ni treba drugega, kakor da si umije noge; ves je namreč čist. Tudi vi ste čisti, vendar ne vsi.« Vedel je namreč, kdo ga bo izdal, zato je rekel: »Niste vsi čisti.« Ko jim je umil noge in vzel vrhnje oblačilo, je spet prisedel in jim rekel: »Razumete, kaj sem vam storil? Vi me kličete ›Učitelj‹ in ›Gospod‹. In prav govorite, saj to sem. Če sem torej jaz, Gospod in Učitelj, vam umil noge, ste tudi vi dolžni drug drugemu umivati noge. Zgled sem vam namreč dal, da bi tudi vi delali tako, kakor sem jaz vam storil.

Uvodna molitev: Gospod Jezus, želim biti tesno ob tebi, ko greš proti Kalvariji. Če bi pogosteje premišljeval o tebi, kako pretepen in krvav visiš na križu, bi lahko počival v tvoji ljubezni in svoja dejanja osnoval na tej edini resnici. Vem, da me ljubiš z večno ljubeznijo. To si dokazal na križu. S hvaležnostjo, z mirom in s trdno odločnostjo ti bom odgovoril tako, da bom širil tvojo ljubezen.

Prošnja: Gospod, daj mi milost vztrajanja v veri.

Razmišljanja:

1. Dokaz njegove neomajne ljubezni. “Jezus je vedel, da je prišla njegova ura, da preide iz tega sveta k Očetu.” Jezus ni trpel krize identitete. Ves čas svojega javnega delovanja je vedel, kdo je (Očetov maziljenec) in kakšna je njegova naloga (izpolniti poslanstvo). Zavedal se je preizkušenj, ki bodo zdrobile njegovo človeško telo. Le-te bodo sredstvo, s katerim bo dokazal svojo največjo vrednost: ljubezen. “Ljubil je svoje, ki so na svetu, ljubil jih je do konca.” Ljubezen vse prenese. Ljubezen lahko izlušči dobro tudi v najslabših situacijah. Ljubezen odrešuje. Prijateljeva izdaja mu bo omogčila pokazati pristnost njegovega prijateljskega odnosa. “Ni večje ljubezni kot te, da kdo da življenje za svoje prijatelje.”
2. Sprejemanje Kristusove ljubezni. Jezus ni “prosil za dovoljenje”, če bi lahko živel ponižnost in služenje. Petrovo vprašanje: “Gospod, ti hočeš meni umiti noge?” ni prošnja, ampak odpor do Jezusovega dejanja. Ali ponižnost in ljubezen potrebujeta, da jima dovolimo biti to, kar sta v svojem bistvu? Dobro si je zastaviti vprašanje: Je v meni toliko ponižnosti, da sprejmem ljubezen drugega? Sem dovolj ponižen, da sprejmem Jezusovo ljubezen, s katero me ljubi? Jezusova ponižnost in dobrosrčnost očiščujeta. Očistiti se moramo drže, ki pravi: “Nikoli mi ne boš umil nog.” V nebeško kraljestvo vstopajo ubogi v duhu, čisti in otroških src. “Če te umijem, nimaš deleža z menoj.” Naj me Kristus umije s svojim milostnim zgledom! Če mu ne bom dovolil, bom izgubil svoj delež, ki ga imam v njem. Če pa me že umiva z besedo, moram le ohranjati čiste noge.
3. Dragocena učna ura. Če sem učenec, je vsaka lekcija pomembna. Jezus sprašuje: “Razumeš, kaj sem ti storil?” Jezus bi lahko zahteval, da mu njegov služabnik umije noge, ne obratno. Jezus je Gospod in Učitelj; on je dobri Učitelj, jaz sem njegov učenec. Svoje avtoritete ni izrazil z zahtevanjem poslušnosti in z izvajanjem sile, ampak z razkrivanjem močnih kreposti, ki se imenujeta ponižnost in ljubezen. Onidve imata sposobnosti za učenje in prepričevanje. “Če sem torej jaz, Gospod in Učitelj, vam umil noge, ste tudi vi dolžni umivati noge drug drugemu.” Dal mi je zgled, ki naj mu sledim, da delam podobno. Komu naj umijem noge?

Pogovor s Kristusom: Gospod, umivaj me z besedo, da bom lahko ostal čist. Daj mi ponižnost in moč za služenje, da bom posnemal tvoje kreposti. Želim se naučiti umivati noge drugim. Daj mi milost, da se neham braniti in preprosto dovolim, da delam dobro ter se ne obremenjujem z odzivom drugih.

Odločitev: Danes se bom učil ponižnosti in služil nekomu, ki potrebuje pomoč, še posebej tistemu, do katerega me prevevajo negativna čustva.

Pred praznikom pashe je Jezus, ker je vedel, da je prišla njegova ura, ko pojde s tega sveta k Očetu, in ker je vzljubil svoje, ki so bili na svetu, tem izkazal ljubezen do konca. Med večerjo je hudič Judu Iškarijotu, Simonovemu sinu, že položil v srce namen, da Jezusa izda. Ker je Jezus vedel, da mu je Oče dal vse v roke in da je prišel od Boga in odhaja k Bogu, je vstal od večerje, odložil vrhnje oblačilo, vzel platno in se z njim opasal. Nato je vlil vode v umivalnik in začel učencem umivati noge in jih brisati s platnom, s katerim je bil opasan. Prišel je k Simonu Petru. Ta mu je rekel: »Gospod, ti mi noge umivaš?« Jezus je odvrnil in mu rekel: »Tega, kar jaz delam, ti zdaj še ne razumeš, a spoznal boš pozneje.« Peter mu je rekel: »Ne boš mi umival nog, nikoli ne!« Jezus mu je odgovoril: »Če te ne umijem, nimaš deleža z menoj.« Simon Peter mu je rekel: »Gospod, potem pa ne samo nog, ampak tudi roke in glavo.« Jezus mu je dejal: »Kdor se je skopal, mu ni treba drugega, kakor da si umije noge; ves je namreč čist. Tudi vi ste čisti, vendar ne vsi.« Vedel je namreč, kdo ga bo izdal, zato je rekel: »Niste vsi čisti.« Ko jim je umil noge in vzel vrhnje oblačilo, je spet prisedel in jim rekel: »Razumete, kaj sem vam storil? Vi me kličete ›Učitelj‹ in ›Gospod‹. In prav govorite, saj to sem. Če sem torej jaz, Gospod in Učitelj, vam umil noge, ste tudi vi dolžni drug drugemu umivati noge. Zgled sem vam namreč dal, da bi tudi vi delali tako, kakor sem jaz vam storil.

Uvodna molitev: Gospod Jezus, želim biti tesno ob tebi, ko greš proti Kalvariji. Če bi pogosteje premišljeval o tebi, kako pretepen in krvav visiš na križu, bi lahko počival v tvoji ljubezni in svoja dejanja osnoval na tej edini resnici. Vem, da me ljubiš z večno ljubeznijo. To si dokazal na križu. S hvaležnostjo, z mirom in s trdno odločnostjo ti bom odgovoril tako, da bom širil tvojo ljubezen.

Prošnja: Gospod, daj mi milost vztrajanja v veri.

Razmišljanja:

1. Dokaz njegove neomajne ljubezni. “Jezus je vedel, da je prišla njegova ura, da preide iz tega sveta k Očetu.” Jezus ni trpel krize identitete. Ves čas svojega javnega delovanja je vedel, kdo je (Očetov maziljenec) in kakšna je njegova naloga (izpolniti poslanstvo). Zavedal se je preizkušenj, ki bodo zdrobile njegovo človeško telo. Le-te bodo sredstvo, s katerim bo dokazal svojo največjo vrednost: ljubezen. “Ljubil je svoje, ki so na svetu, ljubil jih je do konca.” Ljubezen vse prenese. Ljubezen lahko izlušči dobro tudi v najslabših situacijah. Ljubezen odrešuje. Prijateljeva izdaja mu bo omogčila pokazati pristnost njegovega prijateljskega odnosa. “Ni večje ljubezni kot te, da kdo da življenje za svoje prijatelje.”
2. Sprejemanje Kristusove ljubezni. Jezus ni “prosil za dovoljenje”, če bi lahko živel ponižnost in služenje. Petrovo vprašanje: “Gospod, ti hočeš meni umiti noge?” ni prošnja, ampak odpor do Jezusovega dejanja. Ali ponižnost in ljubezen potrebujeta, da jima dovolimo biti to, kar sta v svojem bistvu? Dobro si je zastaviti vprašanje: Je v meni toliko ponižnosti, da sprejmem ljubezen drugega? Sem dovolj ponižen, da sprejmem Jezusovo ljubezen, s katero me ljubi? Jezusova ponižnost in dobrosrčnost očiščujeta. Očistiti se moramo drže, ki pravi: “Nikoli mi ne boš umil nog.” V nebeško kraljestvo vstopajo ubogi v duhu, čisti in otroških src. “Če te umijem, nimaš deleža z menoj.” Naj me Kristus umije s svojim milostnim zgledom! Če mu ne bom dovolil, bom izgubil svoj delež, ki ga imam v njem. Če pa me že umiva z besedo, moram le ohranjati čiste noge.
3. Dragocena učna ura. Če sem učenec, je vsaka lekcija pomembna. Jezus sprašuje: “Razumeš, kaj sem ti storil?” Jezus bi lahko zahteval, da mu njegov služabnik umije noge, ne obratno. Jezus je Gospod in Učitelj; on je dobri Učitelj, jaz sem njegov učenec. Svoje avtoritete ni izrazil z zahtevanjem poslušnosti in z izvajanjem sile, ampak z razkrivanjem močnih kreposti, ki se imenujeta ponižnost in ljubezen. Onidve imata sposobnosti za učenje in prepričevanje. “Če sem torej jaz, Gospod in Učitelj, vam umil noge, ste tudi vi dolžni umivati noge drug drugemu.” Dal mi je zgled, ki naj mu sledim, da delam podobno. Komu naj umijem noge?

Pogovor s Kristusom: Gospod, umivaj me z besedo, da bom lahko ostal čist. Daj mi ponižnost in moč za služenje, da bom posnemal tvoje kreposti. Želim se naučiti umivati noge drugim. Daj mi milost, da se neham braniti in preprosto dovolim, da delam dobro ter se ne obremenjujem z odzivom drugih.

Odločitev: Danes se bom učil ponižnosti in služil nekomu, ki potrebuje pomoč, še posebej tistemu, do katerega me prevevajo negativna čustva.