Naslednji dan je Janez spet stal tam in še dva izmed njegovih učencev. Ozrl se je na Jezusa, ki je šel mimo, in rekel: »Glej, Božje Jagnje!« Učenca sta slišala, kar je rekel, in odšla za Jezusom. Jezus pa se je obrnil, in ko je videl, da gresta za njim, jima je dejal: »Kaj iščeta?« Rekla sta mu: »Rabi (kar v prevodu pomeni učitelj), kje stanuješ?« Rekel jima je: »Pridita in bosta videla.« Šla sta torej in videla, kje stanuje, ter ostala pri njem tisti dan. Bilo je okrog desete ure. Eden od teh, ki sta slišala Janezove besede in šla za Jezusom, je bil Andrej, brat Simona Petra. Ta je najprej našel svojega brata Simona in mu je rekel: »Našli smo Mesija« (kar v prevodu pomeni Maziljenec). Privedel ga je k Jezusu. Jezus je uprl pogled vanj in rekel: »Ti si Simon, Janezov sin. Imenoval se boš Kefa« (kar se prevaja Peter).

Uvodna molitev: Gospod, verujem, da si Mesija, Jagnje Božje, ki je prišel na svet, da nas reši. Hvala ti, ker si se nam razodel. V tem trenutku ti ponižno darujem svoj um in srce, da se osredotočim na tvojo Božjo Besedo, da bom bolje spoznal in razumel tvojo voljo zame.

Prošnja: Jezus, pomagaj mi, da te postavim na prvo mesto v svojem življenju in se trudim pomagati drugim, da te spoznajo.

Razmišljanja:

1. Prepoznavanje pravega trenutka za odpuščanje: Tukaj vidimo sv. Janeza Krstnika v akciji in sadove njegove zvestobe Božjemu načrtu. Njegova ponižnost pride do izraza, ko diskretno usmeri svoja dva najboljša učenca, naj sledita Jezusu. Ne samo da sprejme dejstvo, da mora Jezusu prepustiti prvo mesto, aktivno dela, da se to zgodi. Zelo težko se je zateči le k Božji slavi in dobremu v ljudeh okoli nas. Naša srca se hitro navežejo na ljudi, na področja odgovornosti in na pozornost, ki jo lahko dobimo zaradi tega, kar počnemo – bodisi v našem poklicu, zasebnem življenju, župniji ali v prostovoljnih verskih organizacijah. Vendar, če resnično želimo izpolnjevati Božjo voljo, moramo vedeti, kdaj je čas, da odpuščamo. Kot Janez Krstnik, naj bo naše srce popolnoma usmerjeno le k ustanavljanju Kristusovega Kraljestva.
2. Sprejemanje posledic: Zahvaljujoč zvestobi nalogi Janeza Krstnika sta se dva moška – Andrej in Janez – srečala z Jezusom in spoznala, da je on Mesija. Janez Krstnik nikoli ni poznal končnih rezultatov svojih dejanj, vendar je zaupal Svetemu Duhu in storil, kar je čutil, da Bog želi. Ena fraza, ki jo je izrekel v tistem trenutku –“Glej Božje Jagnje!” – je imela posledice za zgodovino Cerkve in sveta. Brez takrat izrečenih besed, morda ne bi imeli Evangelija po Janezu, njegovih pisem in Razodetja ali pa evangelizacijskega dela sv. Andreja. Sami ne vemo, koliko je odvisno od naše zvestobe Božjemu načrtu v našem življenju. Preden rečemo “ne” Bogu, bi si morali postaviti vprašanje, ali smo pripravljeni tvegati posledice zase in za druge.
3. Deljenje zaklada: Andrej je nato šel delit novico o srečanju z Jezusom in spoznavanju njega kot Mesija s svojim bratom Simonom. Simon bi se mu lahko smejal ali ga prezrl. Jezus ni veljal za verjetnega Mesijanskega lika – bil je tesarjev sin iz majhnega mesta, ki ga je drugi bodoči apostol, Natanael, zaničljivo omenjal. Vendar je Andrej vedel, da je odkril zaklad in čutil potrebo, da to odkritje deli s svojo družino in prijatelji. Zahvaljujoč njegovemu navdušenju je Simon, bodoči sv. Peter, spoznal Jezusa. Ostalo je zgodovina. Postaviti si moramo vprašanje: Sem res odkril Jezusa v luči vere? Sem odkril upanje in veselje, ki izhajata iz spoznanja, da je on moj odrešenik? Če je tako, ali sem premagal strah, zadržanost ali človeško spoštovanje, ki bi me odvrnili od deljenja tega zaklada z drugimi?

Pogovor z Jezusom: Hvala ti, moj Gospod, ker mi pomagaš videti pot, kako ti bolje služiti. Hvala ti za svetnike, ki nam kažejo, kako biti tvoj apostol v svetu. Daj mi modrost, da spoznam tvojo voljo v svojem življenju in moč ter zaupanje, da jo bom uresničil!

Odločitev: Od zdaj naprej se bom trudil biti bolj pogumen pri deljenju svoje vere z drugimi in jih vključeval, da bodo imeli osebno srečanje s Kristusom, ki jim bo spremenilo življenje.

Naslednji dan je Janez spet stal tam in še dva izmed njegovih učencev. Ozrl se je na Jezusa, ki je šel mimo, in rekel: »Glej, Božje Jagnje!« Učenca sta slišala, kar je rekel, in odšla za Jezusom. Jezus pa se je obrnil, in ko je videl, da gresta za njim, jima je dejal: »Kaj iščeta?« Rekla sta mu: »Rabi (kar v prevodu pomeni učitelj), kje stanuješ?« Rekel jima je: »Pridita in bosta videla.« Šla sta torej in videla, kje stanuje, ter ostala pri njem tisti dan. Bilo je okrog desete ure. Eden od teh, ki sta slišala Janezove besede in šla za Jezusom, je bil Andrej, brat Simona Petra. Ta je najprej našel svojega brata Simona in mu je rekel: »Našli smo Mesija« (kar v prevodu pomeni Maziljenec). Privedel ga je k Jezusu. Jezus je uprl pogled vanj in rekel: »Ti si Simon, Janezov sin. Imenoval se boš Kefa« (kar se prevaja Peter).

Uvodna molitev: Gospod, verujem, da si Mesija, Jagnje Božje, ki je prišel na svet, da nas reši. Hvala ti, ker si se nam razodel. V tem trenutku ti ponižno darujem svoj um in srce, da se osredotočim na tvojo Božjo Besedo, da bom bolje spoznal in razumel tvojo voljo zame.

Prošnja: Jezus, pomagaj mi, da te postavim na prvo mesto v svojem življenju in se trudim pomagati drugim, da te spoznajo.

Razmišljanja:

1. Prepoznavanje pravega trenutka za odpuščanje: Tukaj vidimo sv. Janeza Krstnika v akciji in sadove njegove zvestobe Božjemu načrtu. Njegova ponižnost pride do izraza, ko diskretno usmeri svoja dva najboljša učenca, naj sledita Jezusu. Ne samo da sprejme dejstvo, da mora Jezusu prepustiti prvo mesto, aktivno dela, da se to zgodi. Zelo težko se je zateči le k Božji slavi in dobremu v ljudeh okoli nas. Naša srca se hitro navežejo na ljudi, na področja odgovornosti in na pozornost, ki jo lahko dobimo zaradi tega, kar počnemo – bodisi v našem poklicu, zasebnem življenju, župniji ali v prostovoljnih verskih organizacijah. Vendar, če resnično želimo izpolnjevati Božjo voljo, moramo vedeti, kdaj je čas, da odpuščamo. Kot Janez Krstnik, naj bo naše srce popolnoma usmerjeno le k ustanavljanju Kristusovega Kraljestva.
2. Sprejemanje posledic: Zahvaljujoč zvestobi nalogi Janeza Krstnika sta se dva moška – Andrej in Janez – srečala z Jezusom in spoznala, da je on Mesija. Janez Krstnik nikoli ni poznal končnih rezultatov svojih dejanj, vendar je zaupal Svetemu Duhu in storil, kar je čutil, da Bog želi. Ena fraza, ki jo je izrekel v tistem trenutku –“Glej Božje Jagnje!” – je imela posledice za zgodovino Cerkve in sveta. Brez takrat izrečenih besed, morda ne bi imeli Evangelija po Janezu, njegovih pisem in Razodetja ali pa evangelizacijskega dela sv. Andreja. Sami ne vemo, koliko je odvisno od naše zvestobe Božjemu načrtu v našem življenju. Preden rečemo “ne” Bogu, bi si morali postaviti vprašanje, ali smo pripravljeni tvegati posledice zase in za druge.
3. Deljenje zaklada: Andrej je nato šel delit novico o srečanju z Jezusom in spoznavanju njega kot Mesija s svojim bratom Simonom. Simon bi se mu lahko smejal ali ga prezrl. Jezus ni veljal za verjetnega Mesijanskega lika – bil je tesarjev sin iz majhnega mesta, ki ga je drugi bodoči apostol, Natanael, zaničljivo omenjal. Vendar je Andrej vedel, da je odkril zaklad in čutil potrebo, da to odkritje deli s svojo družino in prijatelji. Zahvaljujoč njegovemu navdušenju je Simon, bodoči sv. Peter, spoznal Jezusa. Ostalo je zgodovina. Postaviti si moramo vprašanje: Sem res odkril Jezusa v luči vere? Sem odkril upanje in veselje, ki izhajata iz spoznanja, da je on moj odrešenik? Če je tako, ali sem premagal strah, zadržanost ali človeško spoštovanje, ki bi me odvrnili od deljenja tega zaklada z drugimi?

Pogovor z Jezusom: Hvala ti, moj Gospod, ker mi pomagaš videti pot, kako ti bolje služiti. Hvala ti za svetnike, ki nam kažejo, kako biti tvoj apostol v svetu. Daj mi modrost, da spoznam tvojo voljo v svojem življenju in moč ter zaupanje, da jo bom uresničil!

Odločitev: Od zdaj naprej se bom trudil biti bolj pogumen pri deljenju svoje vere z drugimi in jih vključeval, da bodo imeli osebno srečanje s Kristusom, ki jim bo spremenilo življenje.

Naslednji dan je Janez spet stal tam in še dva izmed njegovih učencev. Ozrl se je na Jezusa, ki je šel mimo, in rekel: »Glej, Božje Jagnje!« Učenca sta slišala, kar je rekel, in odšla za Jezusom. Jezus pa se je obrnil, in ko je videl, da gresta za njim, jima je dejal: »Kaj iščeta?« Rekla sta mu: »Rabi (kar v prevodu pomeni učitelj), kje stanuješ?« Rekel jima je: »Pridita in bosta videla.« Šla sta torej in videla, kje stanuje, ter ostala pri njem tisti dan. Bilo je okrog desete ure. Eden od teh, ki sta slišala Janezove besede in šla za Jezusom, je bil Andrej, brat Simona Petra. Ta je najprej našel svojega brata Simona in mu je rekel: »Našli smo Mesija« (kar v prevodu pomeni Maziljenec). Privedel ga je k Jezusu. Jezus je uprl pogled vanj in rekel: »Ti si Simon, Janezov sin. Imenoval se boš Kefa« (kar se prevaja Peter).

Uvodna molitev: Gospod, verujem, da si Mesija, Jagnje Božje, ki je prišel na svet, da nas reši. Hvala ti, ker si se nam razodel. V tem trenutku ti ponižno darujem svoj um in srce, da se osredotočim na tvojo Božjo Besedo, da bom bolje spoznal in razumel tvojo voljo zame.

Prošnja: Jezus, pomagaj mi, da te postavim na prvo mesto v svojem življenju in se trudim pomagati drugim, da te spoznajo.

Razmišljanja:

1. Prepoznavanje pravega trenutka za odpuščanje: Tukaj vidimo sv. Janeza Krstnika v akciji in sadove njegove zvestobe Božjemu načrtu. Njegova ponižnost pride do izraza, ko diskretno usmeri svoja dva najboljša učenca, naj sledita Jezusu. Ne samo da sprejme dejstvo, da mora Jezusu prepustiti prvo mesto, aktivno dela, da se to zgodi. Zelo težko se je zateči le k Božji slavi in dobremu v ljudeh okoli nas. Naša srca se hitro navežejo na ljudi, na področja odgovornosti in na pozornost, ki jo lahko dobimo zaradi tega, kar počnemo – bodisi v našem poklicu, zasebnem življenju, župniji ali v prostovoljnih verskih organizacijah. Vendar, če resnično želimo izpolnjevati Božjo voljo, moramo vedeti, kdaj je čas, da odpuščamo. Kot Janez Krstnik, naj bo naše srce popolnoma usmerjeno le k ustanavljanju Kristusovega Kraljestva.
2. Sprejemanje posledic: Zahvaljujoč zvestobi nalogi Janeza Krstnika sta se dva moška – Andrej in Janez – srečala z Jezusom in spoznala, da je on Mesija. Janez Krstnik nikoli ni poznal končnih rezultatov svojih dejanj, vendar je zaupal Svetemu Duhu in storil, kar je čutil, da Bog želi. Ena fraza, ki jo je izrekel v tistem trenutku –“Glej Božje Jagnje!” – je imela posledice za zgodovino Cerkve in sveta. Brez takrat izrečenih besed, morda ne bi imeli Evangelija po Janezu, njegovih pisem in Razodetja ali pa evangelizacijskega dela sv. Andreja. Sami ne vemo, koliko je odvisno od naše zvestobe Božjemu načrtu v našem življenju. Preden rečemo “ne” Bogu, bi si morali postaviti vprašanje, ali smo pripravljeni tvegati posledice zase in za druge.
3. Deljenje zaklada: Andrej je nato šel delit novico o srečanju z Jezusom in spoznavanju njega kot Mesija s svojim bratom Simonom. Simon bi se mu lahko smejal ali ga prezrl. Jezus ni veljal za verjetnega Mesijanskega lika – bil je tesarjev sin iz majhnega mesta, ki ga je drugi bodoči apostol, Natanael, zaničljivo omenjal. Vendar je Andrej vedel, da je odkril zaklad in čutil potrebo, da to odkritje deli s svojo družino in prijatelji. Zahvaljujoč njegovemu navdušenju je Simon, bodoči sv. Peter, spoznal Jezusa. Ostalo je zgodovina. Postaviti si moramo vprašanje: Sem res odkril Jezusa v luči vere? Sem odkril upanje in veselje, ki izhajata iz spoznanja, da je on moj odrešenik? Če je tako, ali sem premagal strah, zadržanost ali človeško spoštovanje, ki bi me odvrnili od deljenja tega zaklada z drugimi?

Pogovor z Jezusom: Hvala ti, moj Gospod, ker mi pomagaš videti pot, kako ti bolje služiti. Hvala ti za svetnike, ki nam kažejo, kako biti tvoj apostol v svetu. Daj mi modrost, da spoznam tvojo voljo v svojem življenju in moč ter zaupanje, da jo bom uresničil!

Odločitev: Od zdaj naprej se bom trudil biti bolj pogumen pri deljenju svoje vere z drugimi in jih vključeval, da bodo imeli osebno srečanje s Kristusom, ki jim bo spremenilo življenje.