Prvi dan tedna je prišla Marija Magdalena navsezgodaj, še v temi, h grobu in je videla, da je kamen odstranjen od groba. Tedaj je stekla in prišla k Simonu Petru in k drugemu učencu, ki ga je imel Jezus rad, ter jima rekla: »Gospoda so vzeli iz groba in ne vemo, kam so ga položili.« Peter in oni drugi učenec sta šla ven in se odpravila h grobu. Skupaj sta tekla, vendar je drugi učenec Petra prehitel in prvi prišel h grobu. Sklonil se je in videl povoje, ki so ležali tam, vendar ni vstopil. Tedaj je prišel tudi Simon Peter, ki je šel za njim, in stopil v grob. Videl je povoje, ki so ležali tam, in prtič, ki je bil na Jezusovi glavi, vendar ni ležal s povoji, temveč posebej zvit na drugem mestu. Tedaj je vstopil tudi oni drugi učenec, ki je prvi prišel h grobu; in videl je in veroval. Nista še namreč umevala Pisma, da mora vstati od mrtvih.

Uvodna molitev: Gospod, ti si izvir vsega življenja, sam si življenje. Tvoje vstajenje mi daje upanje, da bom vstal od mrtvih in se večno veselil s teboj v nebesih. Hvala ti za tvojo prisotnost v mojem življenju. Ljubim te in ti želim slediti z vsem srcem. Bodi z menoj v tem trenutku in navdihuj mojo molitev.

Prošnja: Gospod Jezus, podari mi radost ob spoznanju, da je tvoja moč močnejša od mojega greha in smrti. Naj moč tvojega vstajenja premaga šibkosti človeške narave.

Razmišljanja:

1. Nejasni znaki. Realne stvari, ki naj bi spodbujale upanje in pričakovanje, brez vere povzročajo le zmedo. Jezusov prazen grob je znamenje najpopolnejše zmage, najbolj izjemne ljubezni in najmočnejše navzočnosti. Marija Magdalena, Peter in Janez vidijo prazen grob. Toda njihova omejena vera potrebuje čas, da zraste in popolnoma sprejme velik dar, ki jim je ponujen. Ko se približujem skrivnostnemu Božjemu delovanju, moram spodbujati svojo vero, sicer mi to, kar naj bi vzbujalo upanje in pogum, postaja ovira. Iskrena in darežljiva vera v Kristusa mi omogoča, da sprejemam okoliščine življenja z upanjem, zaupanjem in vero, da se mi ni treba bati.
2. Tek in izkušnja vere. V današnjem evangeliju je tek pomemben element. Marija Magdalena teče. Peter teče, Janez prehiti Petra. Ljubezen do Gospoda ustvarja občutek nujnosti. Tisto, kar so videli pri grobu, bi lahko videli tudi brez teka. A zavzetost je znak ljubezni. Če želim doživeti Kristusa in moč njegovega vstajenja, moram imeti občutek nujnosti v svojem odnosu z Gospodom. Potruditi se moram, da se srečam z njim in mu v tem trenutku izročim sebe. Ne morem čakati na “idealni” trenutek. Če se zdaj, ob trenutnih pogojih, ne izročim Kristusu, nimam razloga, da se mu bom kdajkoli.
3. Vera se začne z izkušnjo čutov, a se tam ne konča. Janez, Peter in Marija Magdalena imajo neomajno prepričanje v vstajenje in postanejo glasniki vstajenja. Toda najprej so morali videti prazen grob in zložen prtič, videti in se dotakniti vstalega Kristusa. Vse to povzroča čudenje, razmišljanje in nazadnje rastoče spoznanje, ki privede do vere. Bog v mojem življenju deluje na enak način: življenjske izkušnje prek ljudi, ki jih srečujem, okoliščine, s katerimi se soočam, dogodki, ki se zgodijo. Potem pride čudenje in razmišljanje o tem, kaj vse to pomeni; nato se počasi prebuja vera.

“Očitno je, da je Kristusovo vstajenje največji dogodek v zgodovini odrešenja in dejansko bi lahko rekli v zgodovini človeštva, ker daje dokončen pomen svetu. Ves svet se vrti okoli križa, vendar križ doseže svoj polni pomen odrešenjskega dogodka šele v vstajenju. Križ in vstajenje tvorita eno veliko velikonočno skrivnost, okoli katere se vrti zgodovina sveta. Zato je velika noč največji praznik Cerkve. Vsako leto praznuje in obnavlja ta dogodek, napolnjen s prerokbami Stare zaveze, ki se začne z ‘Protoevangelijem’ odrešenja in s celotnim eshatološkim upanjem in pričakovanji, ki se razodevajo v ‘polnosti časa’, ki je bila dosežena, ko je Božje kraljestvo dokončno vstopilo v zgodovino človeštva in v vesoljni red odrešenja” (sv. Janez Pavel II, splošna avdienca, 1. marec 1989).

Pogovor z Jezusom: Gospod Jezus, ti veš, kako pripraviti svoje učence, da bi te globoko doživeli in te osebno spoznali. Prosim te za poglobitev vere v tvoje vstajenje. Naj vsi dogodki mojega življenja kažejo na resnico, da si in živiš.

Odločitev: Zavestno se bom lotil svojih dnevnih in tedenskih obveznosti v luči resnice, da je Kristus vstal od mrtvih.

Prvi dan tedna je prišla Marija Magdalena navsezgodaj, še v temi, h grobu in je videla, da je kamen odstranjen od groba. Tedaj je stekla in prišla k Simonu Petru in k drugemu učencu, ki ga je imel Jezus rad, ter jima rekla: »Gospoda so vzeli iz groba in ne vemo, kam so ga položili.« Peter in oni drugi učenec sta šla ven in se odpravila h grobu. Skupaj sta tekla, vendar je drugi učenec Petra prehitel in prvi prišel h grobu. Sklonil se je in videl povoje, ki so ležali tam, vendar ni vstopil. Tedaj je prišel tudi Simon Peter, ki je šel za njim, in stopil v grob. Videl je povoje, ki so ležali tam, in prtič, ki je bil na Jezusovi glavi, vendar ni ležal s povoji, temveč posebej zvit na drugem mestu. Tedaj je vstopil tudi oni drugi učenec, ki je prvi prišel h grobu; in videl je in veroval. Nista še namreč umevala Pisma, da mora vstati od mrtvih.

Uvodna molitev: Gospod, ti si izvir vsega življenja, sam si življenje. Tvoje vstajenje mi daje upanje, da bom vstal od mrtvih in se večno veselil s teboj v nebesih. Hvala ti za tvojo prisotnost v mojem življenju. Ljubim te in ti želim slediti z vsem srcem. Bodi z menoj v tem trenutku in navdihuj mojo molitev.

Prošnja: Gospod Jezus, podari mi radost ob spoznanju, da je tvoja moč močnejša od mojega greha in smrti. Naj moč tvojega vstajenja premaga šibkosti človeške narave.

Razmišljanja:

1. Nejasni znaki. Realne stvari, ki naj bi spodbujale upanje in pričakovanje, brez vere povzročajo le zmedo. Jezusov prazen grob je znamenje najpopolnejše zmage, najbolj izjemne ljubezni in najmočnejše navzočnosti. Marija Magdalena, Peter in Janez vidijo prazen grob. Toda njihova omejena vera potrebuje čas, da zraste in popolnoma sprejme velik dar, ki jim je ponujen. Ko se približujem skrivnostnemu Božjemu delovanju, moram spodbujati svojo vero, sicer mi to, kar naj bi vzbujalo upanje in pogum, postaja ovira. Iskrena in darežljiva vera v Kristusa mi omogoča, da sprejemam okoliščine življenja z upanjem, zaupanjem in vero, da se mi ni treba bati.
2. Tek in izkušnja vere. V današnjem evangeliju je tek pomemben element. Marija Magdalena teče. Peter teče, Janez prehiti Petra. Ljubezen do Gospoda ustvarja občutek nujnosti. Tisto, kar so videli pri grobu, bi lahko videli tudi brez teka. A zavzetost je znak ljubezni. Če želim doživeti Kristusa in moč njegovega vstajenja, moram imeti občutek nujnosti v svojem odnosu z Gospodom. Potruditi se moram, da se srečam z njim in mu v tem trenutku izročim sebe. Ne morem čakati na “idealni” trenutek. Če se zdaj, ob trenutnih pogojih, ne izročim Kristusu, nimam razloga, da se mu bom kdajkoli.
3. Vera se začne z izkušnjo čutov, a se tam ne konča. Janez, Peter in Marija Magdalena imajo neomajno prepričanje v vstajenje in postanejo glasniki vstajenja. Toda najprej so morali videti prazen grob in zložen prtič, videti in se dotakniti vstalega Kristusa. Vse to povzroča čudenje, razmišljanje in nazadnje rastoče spoznanje, ki privede do vere. Bog v mojem življenju deluje na enak način: življenjske izkušnje prek ljudi, ki jih srečujem, okoliščine, s katerimi se soočam, dogodki, ki se zgodijo. Potem pride čudenje in razmišljanje o tem, kaj vse to pomeni; nato se počasi prebuja vera.

“Očitno je, da je Kristusovo vstajenje največji dogodek v zgodovini odrešenja in dejansko bi lahko rekli v zgodovini človeštva, ker daje dokončen pomen svetu. Ves svet se vrti okoli križa, vendar križ doseže svoj polni pomen odrešenjskega dogodka šele v vstajenju. Križ in vstajenje tvorita eno veliko velikonočno skrivnost, okoli katere se vrti zgodovina sveta. Zato je velika noč največji praznik Cerkve. Vsako leto praznuje in obnavlja ta dogodek, napolnjen s prerokbami Stare zaveze, ki se začne z ‘Protoevangelijem’ odrešenja in s celotnim eshatološkim upanjem in pričakovanji, ki se razodevajo v ‘polnosti časa’, ki je bila dosežena, ko je Božje kraljestvo dokončno vstopilo v zgodovino človeštva in v vesoljni red odrešenja” (sv. Janez Pavel II, splošna avdienca, 1. marec 1989).

Pogovor z Jezusom: Gospod Jezus, ti veš, kako pripraviti svoje učence, da bi te globoko doživeli in te osebno spoznali. Prosim te za poglobitev vere v tvoje vstajenje. Naj vsi dogodki mojega življenja kažejo na resnico, da si in živiš.

Odločitev: Zavestno se bom lotil svojih dnevnih in tedenskih obveznosti v luči resnice, da je Kristus vstal od mrtvih.

Prvi dan tedna je prišla Marija Magdalena navsezgodaj, še v temi, h grobu in je videla, da je kamen odstranjen od groba. Tedaj je stekla in prišla k Simonu Petru in k drugemu učencu, ki ga je imel Jezus rad, ter jima rekla: »Gospoda so vzeli iz groba in ne vemo, kam so ga položili.« Peter in oni drugi učenec sta šla ven in se odpravila h grobu. Skupaj sta tekla, vendar je drugi učenec Petra prehitel in prvi prišel h grobu. Sklonil se je in videl povoje, ki so ležali tam, vendar ni vstopil. Tedaj je prišel tudi Simon Peter, ki je šel za njim, in stopil v grob. Videl je povoje, ki so ležali tam, in prtič, ki je bil na Jezusovi glavi, vendar ni ležal s povoji, temveč posebej zvit na drugem mestu. Tedaj je vstopil tudi oni drugi učenec, ki je prvi prišel h grobu; in videl je in veroval. Nista še namreč umevala Pisma, da mora vstati od mrtvih.

Uvodna molitev: Gospod, ti si izvir vsega življenja, sam si življenje. Tvoje vstajenje mi daje upanje, da bom vstal od mrtvih in se večno veselil s teboj v nebesih. Hvala ti za tvojo prisotnost v mojem življenju. Ljubim te in ti želim slediti z vsem srcem. Bodi z menoj v tem trenutku in navdihuj mojo molitev.

Prošnja: Gospod Jezus, podari mi radost ob spoznanju, da je tvoja moč močnejša od mojega greha in smrti. Naj moč tvojega vstajenja premaga šibkosti človeške narave.

Razmišljanja:

1. Nejasni znaki. Realne stvari, ki naj bi spodbujale upanje in pričakovanje, brez vere povzročajo le zmedo. Jezusov prazen grob je znamenje najpopolnejše zmage, najbolj izjemne ljubezni in najmočnejše navzočnosti. Marija Magdalena, Peter in Janez vidijo prazen grob. Toda njihova omejena vera potrebuje čas, da zraste in popolnoma sprejme velik dar, ki jim je ponujen. Ko se približujem skrivnostnemu Božjemu delovanju, moram spodbujati svojo vero, sicer mi to, kar naj bi vzbujalo upanje in pogum, postaja ovira. Iskrena in darežljiva vera v Kristusa mi omogoča, da sprejemam okoliščine življenja z upanjem, zaupanjem in vero, da se mi ni treba bati.
2. Tek in izkušnja vere. V današnjem evangeliju je tek pomemben element. Marija Magdalena teče. Peter teče, Janez prehiti Petra. Ljubezen do Gospoda ustvarja občutek nujnosti. Tisto, kar so videli pri grobu, bi lahko videli tudi brez teka. A zavzetost je znak ljubezni. Če želim doživeti Kristusa in moč njegovega vstajenja, moram imeti občutek nujnosti v svojem odnosu z Gospodom. Potruditi se moram, da se srečam z njim in mu v tem trenutku izročim sebe. Ne morem čakati na “idealni” trenutek. Če se zdaj, ob trenutnih pogojih, ne izročim Kristusu, nimam razloga, da se mu bom kdajkoli.
3. Vera se začne z izkušnjo čutov, a se tam ne konča. Janez, Peter in Marija Magdalena imajo neomajno prepričanje v vstajenje in postanejo glasniki vstajenja. Toda najprej so morali videti prazen grob in zložen prtič, videti in se dotakniti vstalega Kristusa. Vse to povzroča čudenje, razmišljanje in nazadnje rastoče spoznanje, ki privede do vere. Bog v mojem življenju deluje na enak način: življenjske izkušnje prek ljudi, ki jih srečujem, okoliščine, s katerimi se soočam, dogodki, ki se zgodijo. Potem pride čudenje in razmišljanje o tem, kaj vse to pomeni; nato se počasi prebuja vera.

“Očitno je, da je Kristusovo vstajenje največji dogodek v zgodovini odrešenja in dejansko bi lahko rekli v zgodovini človeštva, ker daje dokončen pomen svetu. Ves svet se vrti okoli križa, vendar križ doseže svoj polni pomen odrešenjskega dogodka šele v vstajenju. Križ in vstajenje tvorita eno veliko velikonočno skrivnost, okoli katere se vrti zgodovina sveta. Zato je velika noč največji praznik Cerkve. Vsako leto praznuje in obnavlja ta dogodek, napolnjen s prerokbami Stare zaveze, ki se začne z ‘Protoevangelijem’ odrešenja in s celotnim eshatološkim upanjem in pričakovanji, ki se razodevajo v ‘polnosti časa’, ki je bila dosežena, ko je Božje kraljestvo dokončno vstopilo v zgodovino človeštva in v vesoljni red odrešenja” (sv. Janez Pavel II, splošna avdienca, 1. marec 1989).

Pogovor z Jezusom: Gospod Jezus, ti veš, kako pripraviti svoje učence, da bi te globoko doživeli in te osebno spoznali. Prosim te za poglobitev vere v tvoje vstajenje. Naj vsi dogodki mojega življenja kažejo na resnico, da si in živiš.

Odločitev: Zavestno se bom lotil svojih dnevnih in tedenskih obveznosti v luči resnice, da je Kristus vstal od mrtvih.