Potem se je Jezus spet razodel učencem pri Tiberijskem jezeru. Razodel pa se je takóle: Simon Peter, Tomaž, ki se imenuje Dvojček, Natánael iz galilejske Kane, Zebedéjeva sinova in dva druga izmed njegovih učencev so bili skupaj. Simon Peter jim je rekel: »Ribe grem lovit.« Dejali so mu: »Tudi mi gremo s teboj.« Odšli so in stopili v čoln, toda tisto noč niso nič ujeli. Ko se je že zdanilo, je stal Jezus na bregu, vendar učenci niso vedeli, da je Jezus. Jezus jim je rekel: »Otroci, imate kaj hrane?« Odgovorili so mu: »Nič.« Tedaj jim je rekel: »Vrzite mrežo na desno stran čolna in boste našli.« Vrgli so jo, pa je zaradi obilice rib niso mogli več izvleči. Tisti učenec, ki ga je Jezus ljubil, je rekel Petru: »Gospod je.« Ko je Simon Peter slišal, da je Gospod, si je opasal vrhnje oblačilo, ker je bil gol, in se vrgel v jezero. Drugi učenci so pripluli s čolnom in privlekli mrežo z ribami; niso bili namreč daleč od brega, le kakih dvesto komolcev. Ko so stopili na kopno, so na tleh zagledali žerjavico in na njej ribo ter kruh. Jezus jim je rekel: »Prinesite ribe, ki ste jih pravkar ujeli!« Simon Peter se je tedaj vkrcal in potegnil na kopno mrežo, polno velikih rib; bilo jih je sto triinpetdeset. Čeprav jih je bilo toliko, se mreža ni raztrgala. Jezus jim je rekel: »Pridite jest!« Toda nobeden izmed učencev si ga ni drznil vprašati: »Kdo si ti?«; vedeli so namreč, da je Gospod. Jezus je prišel, vzel kruh in jim ga ponudil; in prav tako ribo. To je bilo že tretjič, da se je Jezus razodel učencem, odkar je bil obujen od mrtvih.

Uvodna molitev: Gospod, ti si vir vsega življenja, saj si življenje samo. Tvoje vstajenje mi daje upanje, da bom tudi jaz vstal od mrtvih in se na veke veselil s teboj v nebesih. Pogosteje moram premišljevati o dobrem, ki si ga storil za nas, in o tvojih obljubah tistim, ki zaupajo vate. Hvala ti, Jezus, ker si vstal in nam utiraš pot domov v nebesa. Ljubim te in želim ti slediti z vsem svojim srcem. V polnosti želim sodelovati s teboj, da bi še mnogi ljudje prišli v nebesa.

Prošnja: Gospod, daj mi milost, da bom iskal tvoje usmiljenje in ga posredoval tudi drugim.

Razmišljanja:

1. »Ribe grem lovit«: V molitvi prejšnji teden smo videli, kako sta dva apostola, Peter in Janez, vstopila v grob. Sveto pismo omenja, da je Janez veroval, o veri Petra pa ne govori (prim. Jn 20,8). Peter je moral v svojem življenju še nekaj razrešiti, preden ga je njegova vera popolnoma zavezala Gospodu. Peter v srcu preigrava svoje pretekle nevernosti. Ko se moški v neki situaciji počutijo nelagodno, običajno iščejo znane vsakodnevne varnosti, ki jim lahko povrnejo samozavest in občutek vrednosti. Za Petra je bil to ribolov. Zato je šel lovit ribe, s sabo pa je povabil tudi druge apostole, ki so prav tako zapustili Gospoda v njegovem trpljenju. Morda so se Petru pridružili zaradi lastnega občutka nelagodnosti … Ali imam notranjo moč, da se vrnem h Gospodu, ko ga užalim? Imam duha premišljevanja, ponižnosti in poguma?
2. Pravi prijatelji nas privedejo nazaj h Gospodu: Morda je Janez v čoln vstopil z drugačnimi nameni kot Peter in drugi apostoli. Morda ga je ta ribiški izlet spomnil na prejšnjega, ki je Petra pripeljal k spreobrnjenju in izjavi: »Pojdi od mene, Gospod, ker sem grešen človek« (prim. Lk 5,1-11). Morda je bil Janez navdihnjen s tem in se je vkrcal na čoln, da bi ostal blizu Petru, dokler se ne bi pojavila priložnost za spravo. Ta se je nenadoma res pojavila, ko je Janez na obali opazil Jezusa in zaklical: »Gospod je.« Janez ni zapustil Petra. Tudi mi ne smemo zapustiti drug drugega. Vsi imamo v svojem življenju »prtljago«. Prijatelj, ki nas privede nazaj h Gospodu, je res prava tolažba. Tudi mi moramo znati pristopiti k drugim s ponižnostjo in razumevanjem, da jih privedemo nazaj h Gospodu. Sem drugim prijatelj, kot je bil Janez prijatelj Petru?
3. Od izdaje do usmiljenja: Ko je Peter prispel na obalo, je na tleh zagledal žerjavico. Kako je to oživilo njegovo žalost iz noči Gospodovega trpljenja, ko se je grel ob ognju in zanikal Jezusa, rekoč: »Ne poznam tega človeka« (Mt 26,72-74). Kako si je želel, da bi takrat izrekel drugačne besede, take kot takrat, ko je izjavil: »Ti si Mesija, Sin živega Boga« (Mt 16,16). Petrova zgodovina, enako kot naša, ni zaznamovana s stalno zvestobo. Toda naš Gospod nas vse vabi na bogato gostijo svojega usmiljenja: »Pridite jest!« Gospod za zlo vrača dobro in nam podarja zgled pristnih in prepričljivih blagrov (prim. Lk 6,27-38). Učencem ni bilo treba vprašati: »Kdo si ti?« Tri leta opazovanja, kako odpušča grehe in ozdravlja bolne, jim je pomagalo prepoznati Jezusa kot usmiljenega. Ali ga jaz poznam po tem imenu?

Pogovor s Kristusom: Gospod, naj vedno razumem, da se tvoje dejanje odrešenja ne konča samo z odpuščanjem mojih grehov. Konča se s spremenjenim srcem, ki je pripravljeno odpustiti in celo služiti tistim, ki so grešili zoper mene. Dovoli mi, da povsod širim tvojo ljubezen.

Odločitev: Danes bom naredil pomembno, a skrito dobro delo za osebo, s katero mi je težko biti, morda celo za osebo, ki jo imam za sovražnika.

Potem se je Jezus spet razodel učencem pri Tiberijskem jezeru. Razodel pa se je takóle: Simon Peter, Tomaž, ki se imenuje Dvojček, Natánael iz galilejske Kane, Zebedéjeva sinova in dva druga izmed njegovih učencev so bili skupaj. Simon Peter jim je rekel: »Ribe grem lovit.« Dejali so mu: »Tudi mi gremo s teboj.« Odšli so in stopili v čoln, toda tisto noč niso nič ujeli. Ko se je že zdanilo, je stal Jezus na bregu, vendar učenci niso vedeli, da je Jezus. Jezus jim je rekel: »Otroci, imate kaj hrane?« Odgovorili so mu: »Nič.« Tedaj jim je rekel: »Vrzite mrežo na desno stran čolna in boste našli.« Vrgli so jo, pa je zaradi obilice rib niso mogli več izvleči. Tisti učenec, ki ga je Jezus ljubil, je rekel Petru: »Gospod je.« Ko je Simon Peter slišal, da je Gospod, si je opasal vrhnje oblačilo, ker je bil gol, in se vrgel v jezero. Drugi učenci so pripluli s čolnom in privlekli mrežo z ribami; niso bili namreč daleč od brega, le kakih dvesto komolcev. Ko so stopili na kopno, so na tleh zagledali žerjavico in na njej ribo ter kruh. Jezus jim je rekel: »Prinesite ribe, ki ste jih pravkar ujeli!« Simon Peter se je tedaj vkrcal in potegnil na kopno mrežo, polno velikih rib; bilo jih je sto triinpetdeset. Čeprav jih je bilo toliko, se mreža ni raztrgala. Jezus jim je rekel: »Pridite jest!« Toda nobeden izmed učencev si ga ni drznil vprašati: »Kdo si ti?«; vedeli so namreč, da je Gospod. Jezus je prišel, vzel kruh in jim ga ponudil; in prav tako ribo. To je bilo že tretjič, da se je Jezus razodel učencem, odkar je bil obujen od mrtvih.

Uvodna molitev: Gospod, ti si vir vsega življenja, saj si življenje samo. Tvoje vstajenje mi daje upanje, da bom tudi jaz vstal od mrtvih in se na veke veselil s teboj v nebesih. Pogosteje moram premišljevati o dobrem, ki si ga storil za nas, in o tvojih obljubah tistim, ki zaupajo vate. Hvala ti, Jezus, ker si vstal in nam utiraš pot domov v nebesa. Ljubim te in želim ti slediti z vsem svojim srcem. V polnosti želim sodelovati s teboj, da bi še mnogi ljudje prišli v nebesa.

Prošnja: Gospod, daj mi milost, da bom iskal tvoje usmiljenje in ga posredoval tudi drugim.

Razmišljanja:

1. »Ribe grem lovit«: V molitvi prejšnji teden smo videli, kako sta dva apostola, Peter in Janez, vstopila v grob. Sveto pismo omenja, da je Janez veroval, o veri Petra pa ne govori (prim. Jn 20,8). Peter je moral v svojem življenju še nekaj razrešiti, preden ga je njegova vera popolnoma zavezala Gospodu. Peter v srcu preigrava svoje pretekle nevernosti. Ko se moški v neki situaciji počutijo nelagodno, običajno iščejo znane vsakodnevne varnosti, ki jim lahko povrnejo samozavest in občutek vrednosti. Za Petra je bil to ribolov. Zato je šel lovit ribe, s sabo pa je povabil tudi druge apostole, ki so prav tako zapustili Gospoda v njegovem trpljenju. Morda so se Petru pridružili zaradi lastnega občutka nelagodnosti … Ali imam notranjo moč, da se vrnem h Gospodu, ko ga užalim? Imam duha premišljevanja, ponižnosti in poguma?
2. Pravi prijatelji nas privedejo nazaj h Gospodu: Morda je Janez v čoln vstopil z drugačnimi nameni kot Peter in drugi apostoli. Morda ga je ta ribiški izlet spomnil na prejšnjega, ki je Petra pripeljal k spreobrnjenju in izjavi: »Pojdi od mene, Gospod, ker sem grešen človek« (prim. Lk 5,1-11). Morda je bil Janez navdihnjen s tem in se je vkrcal na čoln, da bi ostal blizu Petru, dokler se ne bi pojavila priložnost za spravo. Ta se je nenadoma res pojavila, ko je Janez na obali opazil Jezusa in zaklical: »Gospod je.« Janez ni zapustil Petra. Tudi mi ne smemo zapustiti drug drugega. Vsi imamo v svojem življenju »prtljago«. Prijatelj, ki nas privede nazaj h Gospodu, je res prava tolažba. Tudi mi moramo znati pristopiti k drugim s ponižnostjo in razumevanjem, da jih privedemo nazaj h Gospodu. Sem drugim prijatelj, kot je bil Janez prijatelj Petru?
3. Od izdaje do usmiljenja: Ko je Peter prispel na obalo, je na tleh zagledal žerjavico. Kako je to oživilo njegovo žalost iz noči Gospodovega trpljenja, ko se je grel ob ognju in zanikal Jezusa, rekoč: »Ne poznam tega človeka« (Mt 26,72-74). Kako si je želel, da bi takrat izrekel drugačne besede, take kot takrat, ko je izjavil: »Ti si Mesija, Sin živega Boga« (Mt 16,16). Petrova zgodovina, enako kot naša, ni zaznamovana s stalno zvestobo. Toda naš Gospod nas vse vabi na bogato gostijo svojega usmiljenja: »Pridite jest!« Gospod za zlo vrača dobro in nam podarja zgled pristnih in prepričljivih blagrov (prim. Lk 6,27-38). Učencem ni bilo treba vprašati: »Kdo si ti?« Tri leta opazovanja, kako odpušča grehe in ozdravlja bolne, jim je pomagalo prepoznati Jezusa kot usmiljenega. Ali ga jaz poznam po tem imenu?

Pogovor s Kristusom: Gospod, naj vedno razumem, da se tvoje dejanje odrešenja ne konča samo z odpuščanjem mojih grehov. Konča se s spremenjenim srcem, ki je pripravljeno odpustiti in celo služiti tistim, ki so grešili zoper mene. Dovoli mi, da povsod širim tvojo ljubezen.

Odločitev: Danes bom naredil pomembno, a skrito dobro delo za osebo, s katero mi je težko biti, morda celo za osebo, ki jo imam za sovražnika.

Tisti čas je Jezus govoril svojim učencem: »Vam, ki poslušate, pravim: Ljubite svoje sovražnike, dobro delajte tem, ki vas črtijo, blagoslavljajte tiste, ki vas kolnejo, molite za tiste, ki vas obrekujejo. Kdor te bije po enem licu, mu nastavi še drugo; in kdor ti hoče vzeti plašč, mu tudi suknje ne brani. Vsakemu, kdor te prosi, dajaj, in od tistega, ki jemlje, kar je tvojega, ne zahtevaj nazaj. In kakor hočete, da bi ljudje delali vam, tako delajte tudi vi njim. In če ljubite tiste, ki vas ljubijo, kakšno zasluženje imate? Saj tudi grešniki ljubijo tiste, ki nje ljubijo. In če dobro delate tistim, ki vam dobro delajo, kakšno zasluženje imate? Tudi grešniki delajo isto. In če posodite tistim, od katerih upate dobiti nazaj, kakšno zasluženje imate? Tudi grešniki posojajo grešnikom, da prejmejo enako vrednost. Ljubíte marveč svoje sovražnike, delajte dobro in posojajte, ne da bi kaj pričakovali in vaše plačilo bo veliko in boste sinovi Najvišjega: kajti on je dober tudi do nehvaležnih in hudobnih.«

Uvodna molitev: Bog Oče, hvala ti za dar stvarjenja, tudi za moje življenje! Bog Sin, hvala ti, ker si me odkupil za ceno lastnega telesa in krvi! Bog Sveti Duh, hvala ti, ker si gost moje duše, osvetljuješ moj um, krepiš mojega duha in v mojem srcu vnemaš ogenj svoje ljubezni!

Prošnja: Gospod Jezus, pomagaj mi najti popolnost, ki jo želiš zame!

Razmišljanja:

1. Revolucija ali državljanska vojna? Vrednote, ki jih Jezus predlaga v svojem govoru na gori, bi lahko razumeli kot “revolucionarne”. Ideja o ljubezeni še nikoli ni bila tako visoko postavljena in zahtevala tako junaštvo v praksi. Kar Jezus zahteva, sproži v meni boj med “starim človekom”, ki se upira temu sporočilu, in idealu, ki mi ga postavlja. Kot nekakšna “državljanska vojna” na bojišču mojega srca.
2. Zlata pravilo: Jezus mi daje “zlato pravilo”: stori drugim, kar bi rad, da bi oni storili tebi. Naravno je ljubiti samega sebe, saj si zase želim samo dobro in ničesar slabega; Jezus pa me spodbuja, da to dobrosrčnost prenesem na druge. To zahteva precej truda, saj sem nagnjen k sebičnosti. Kaj me lahko dvigne iz moje omejenosti, iz moje ozkogledanosti?
3. Postati podobni Bogu: Božji načrt zame je čudovit. Presega moje razumevanje; Jezus mi pravi, naj bom popoln; ne po merilu človeške, ampak Božje popolnosti. Moj klic, da mu postanem podoben - da njegovo božansko življenje v meni narašča in moji ozki, sebični pogledi upadejo in izginejo. Ne bi se trudil za tako visok cilj, če mi ga ne bi zapovedal moj Gospod. Moram zaupati, da lahko to stori, le sodelovati moram z njim, ga iskati v molitvi in vedno prepoznavati njegovo voljo.

Pogovor s Kristusom: Jezus, zahvaljujem se ti, ker me želiš spremeniti, da bom bolj podoben Očetu! Brez tebe je to nemogoče. S teboj pa je mogoče vse, kljub mojim slabostim in omejitvam. Naj se zgodi tvoja volja!

Sklep: V svojih sodbah se bom ravnal po Božjih in si prizadeval uresničiti “Zlato pravilo”.

Potem se je Jezus spet razodel učencem pri Tiberijskem jezeru. Razodel pa se je takóle: Simon Peter, Tomaž, ki se imenuje Dvojček, Natánael iz galilejske Kane, Zebedéjeva sinova in dva druga izmed njegovih učencev so bili skupaj. Simon Peter jim je rekel: »Ribe grem lovit.« Dejali so mu: »Tudi mi gremo s teboj.« Odšli so in stopili v čoln, toda tisto noč niso nič ujeli. Ko se je že zdanilo, je stal Jezus na bregu, vendar učenci niso vedeli, da je Jezus. Jezus jim je rekel: »Otroci, imate kaj hrane?« Odgovorili so mu: »Nič.« Tedaj jim je rekel: »Vrzite mrežo na desno stran čolna in boste našli.« Vrgli so jo, pa je zaradi obilice rib niso mogli več izvleči. Tisti učenec, ki ga je Jezus ljubil, je rekel Petru: »Gospod je.« Ko je Simon Peter slišal, da je Gospod, si je opasal vrhnje oblačilo, ker je bil gol, in se vrgel v jezero. Drugi učenci so pripluli s čolnom in privlekli mrežo z ribami; niso bili namreč daleč od brega, le kakih dvesto komolcev. Ko so stopili na kopno, so na tleh zagledali žerjavico in na njej ribo ter kruh. Jezus jim je rekel: »Prinesite ribe, ki ste jih pravkar ujeli!« Simon Peter se je tedaj vkrcal in potegnil na kopno mrežo, polno velikih rib; bilo jih je sto triinpetdeset. Čeprav jih je bilo toliko, se mreža ni raztrgala. Jezus jim je rekel: »Pridite jest!« Toda nobeden izmed učencev si ga ni drznil vprašati: »Kdo si ti?«; vedeli so namreč, da je Gospod. Jezus je prišel, vzel kruh in jim ga ponudil; in prav tako ribo. To je bilo že tretjič, da se je Jezus razodel učencem, odkar je bil obujen od mrtvih.

Uvodna molitev: Gospod, ti si vir vsega življenja, saj si življenje samo. Tvoje vstajenje mi daje upanje, da bom tudi jaz vstal od mrtvih in se na veke veselil s teboj v nebesih. Pogosteje moram premišljevati o dobrem, ki si ga storil za nas, in o tvojih obljubah tistim, ki zaupajo vate. Hvala ti, Jezus, ker si vstal in nam utiraš pot domov v nebesa. Ljubim te in želim ti slediti z vsem svojim srcem. V polnosti želim sodelovati s teboj, da bi še mnogi ljudje prišli v nebesa.

Prošnja: Gospod, daj mi milost, da bom iskal tvoje usmiljenje in ga posredoval tudi drugim.

Razmišljanja:

1. »Ribe grem lovit«: V molitvi prejšnji teden smo videli, kako sta dva apostola, Peter in Janez, vstopila v grob. Sveto pismo omenja, da je Janez veroval, o veri Petra pa ne govori (prim. Jn 20,8). Peter je moral v svojem življenju še nekaj razrešiti, preden ga je njegova vera popolnoma zavezala Gospodu. Peter v srcu preigrava svoje pretekle nevernosti. Ko se moški v neki situaciji počutijo nelagodno, običajno iščejo znane vsakodnevne varnosti, ki jim lahko povrnejo samozavest in občutek vrednosti. Za Petra je bil to ribolov. Zato je šel lovit ribe, s sabo pa je povabil tudi druge apostole, ki so prav tako zapustili Gospoda v njegovem trpljenju. Morda so se Petru pridružili zaradi lastnega občutka nelagodnosti … Ali imam notranjo moč, da se vrnem h Gospodu, ko ga užalim? Imam duha premišljevanja, ponižnosti in poguma?
2. Pravi prijatelji nas privedejo nazaj h Gospodu: Morda je Janez v čoln vstopil z drugačnimi nameni kot Peter in drugi apostoli. Morda ga je ta ribiški izlet spomnil na prejšnjega, ki je Petra pripeljal k spreobrnjenju in izjavi: »Pojdi od mene, Gospod, ker sem grešen človek« (prim. Lk 5,1-11). Morda je bil Janez navdihnjen s tem in se je vkrcal na čoln, da bi ostal blizu Petru, dokler se ne bi pojavila priložnost za spravo. Ta se je nenadoma res pojavila, ko je Janez na obali opazil Jezusa in zaklical: »Gospod je.« Janez ni zapustil Petra. Tudi mi ne smemo zapustiti drug drugega. Vsi imamo v svojem življenju »prtljago«. Prijatelj, ki nas privede nazaj h Gospodu, je res prava tolažba. Tudi mi moramo znati pristopiti k drugim s ponižnostjo in razumevanjem, da jih privedemo nazaj h Gospodu. Sem drugim prijatelj, kot je bil Janez prijatelj Petru?
3. Od izdaje do usmiljenja: Ko je Peter prispel na obalo, je na tleh zagledal žerjavico. Kako je to oživilo njegovo žalost iz noči Gospodovega trpljenja, ko se je grel ob ognju in zanikal Jezusa, rekoč: »Ne poznam tega človeka« (Mt 26,72-74). Kako si je želel, da bi takrat izrekel drugačne besede, take kot takrat, ko je izjavil: »Ti si Mesija, Sin živega Boga« (Mt 16,16). Petrova zgodovina, enako kot naša, ni zaznamovana s stalno zvestobo. Toda naš Gospod nas vse vabi na bogato gostijo svojega usmiljenja: »Pridite jest!« Gospod za zlo vrača dobro in nam podarja zgled pristnih in prepričljivih blagrov (prim. Lk 6,27-38). Učencem ni bilo treba vprašati: »Kdo si ti?« Tri leta opazovanja, kako odpušča grehe in ozdravlja bolne, jim je pomagalo prepoznati Jezusa kot usmiljenega. Ali ga jaz poznam po tem imenu?

Pogovor s Kristusom: Gospod, naj vedno razumem, da se tvoje dejanje odrešenja ne konča samo z odpuščanjem mojih grehov. Konča se s spremenjenim srcem, ki je pripravljeno odpustiti in celo služiti tistim, ki so grešili zoper mene. Dovoli mi, da povsod širim tvojo ljubezen.

Odločitev: Danes bom naredil pomembno, a skrito dobro delo za osebo, s katero mi je težko biti, morda celo za osebo, ki jo imam za sovražnika.

Potem se je Jezus spet razodel učencem pri Tiberijskem jezeru. Razodel pa se je takóle: Simon Peter, Tomaž, ki se imenuje Dvojček, Natánael iz galilejske Kane, Zebedéjeva sinova in dva druga izmed njegovih učencev so bili skupaj. Simon Peter jim je rekel: »Ribe grem lovit.« Dejali so mu: »Tudi mi gremo s teboj.« Odšli so in stopili v čoln, toda tisto noč niso nič ujeli. Ko se je že zdanilo, je stal Jezus na bregu, vendar učenci niso vedeli, da je Jezus. Jezus jim je rekel: »Otroci, imate kaj hrane?« Odgovorili so mu: »Nič.« Tedaj jim je rekel: »Vrzite mrežo na desno stran čolna in boste našli.« Vrgli so jo, pa je zaradi obilice rib niso mogli več izvleči. Tisti učenec, ki ga je Jezus ljubil, je rekel Petru: »Gospod je.« Ko je Simon Peter slišal, da je Gospod, si je opasal vrhnje oblačilo, ker je bil gol, in se vrgel v jezero. Drugi učenci so pripluli s čolnom in privlekli mrežo z ribami; niso bili namreč daleč od brega, le kakih dvesto komolcev. Ko so stopili na kopno, so na tleh zagledali žerjavico in na njej ribo ter kruh. Jezus jim je rekel: »Prinesite ribe, ki ste jih pravkar ujeli!« Simon Peter se je tedaj vkrcal in potegnil na kopno mrežo, polno velikih rib; bilo jih je sto triinpetdeset. Čeprav jih je bilo toliko, se mreža ni raztrgala. Jezus jim je rekel: »Pridite jest!« Toda nobeden izmed učencev si ga ni drznil vprašati: »Kdo si ti?«; vedeli so namreč, da je Gospod. Jezus je prišel, vzel kruh in jim ga ponudil; in prav tako ribo. To je bilo že tretjič, da se je Jezus razodel učencem, odkar je bil obujen od mrtvih.

Uvodna molitev: Gospod, ti si vir vsega življenja, saj si življenje samo. Tvoje vstajenje mi daje upanje, da bom tudi jaz vstal od mrtvih in se na veke veselil s teboj v nebesih. Pogosteje moram premišljevati o dobrem, ki si ga storil za nas, in o tvojih obljubah tistim, ki zaupajo vate. Hvala ti, Jezus, ker si vstal in nam utiraš pot domov v nebesa. Ljubim te in želim ti slediti z vsem svojim srcem. V polnosti želim sodelovati s teboj, da bi še mnogi ljudje prišli v nebesa.

Prošnja: Gospod, daj mi milost, da bom iskal tvoje usmiljenje in ga posredoval tudi drugim.

Razmišljanja:

1. »Ribe grem lovit«: V molitvi prejšnji teden smo videli, kako sta dva apostola, Peter in Janez, vstopila v grob. Sveto pismo omenja, da je Janez veroval, o veri Petra pa ne govori (prim. Jn 20,8). Peter je moral v svojem življenju še nekaj razrešiti, preden ga je njegova vera popolnoma zavezala Gospodu. Peter v srcu preigrava svoje pretekle nevernosti. Ko se moški v neki situaciji počutijo nelagodno, običajno iščejo znane vsakodnevne varnosti, ki jim lahko povrnejo samozavest in občutek vrednosti. Za Petra je bil to ribolov. Zato je šel lovit ribe, s sabo pa je povabil tudi druge apostole, ki so prav tako zapustili Gospoda v njegovem trpljenju. Morda so se Petru pridružili zaradi lastnega občutka nelagodnosti … Ali imam notranjo moč, da se vrnem h Gospodu, ko ga užalim? Imam duha premišljevanja, ponižnosti in poguma?
2. Pravi prijatelji nas privedejo nazaj h Gospodu: Morda je Janez v čoln vstopil z drugačnimi nameni kot Peter in drugi apostoli. Morda ga je ta ribiški izlet spomnil na prejšnjega, ki je Petra pripeljal k spreobrnjenju in izjavi: »Pojdi od mene, Gospod, ker sem grešen človek« (prim. Lk 5,1-11). Morda je bil Janez navdihnjen s tem in se je vkrcal na čoln, da bi ostal blizu Petru, dokler se ne bi pojavila priložnost za spravo. Ta se je nenadoma res pojavila, ko je Janez na obali opazil Jezusa in zaklical: »Gospod je.« Janez ni zapustil Petra. Tudi mi ne smemo zapustiti drug drugega. Vsi imamo v svojem življenju »prtljago«. Prijatelj, ki nas privede nazaj h Gospodu, je res prava tolažba. Tudi mi moramo znati pristopiti k drugim s ponižnostjo in razumevanjem, da jih privedemo nazaj h Gospodu. Sem drugim prijatelj, kot je bil Janez prijatelj Petru?
3. Od izdaje do usmiljenja: Ko je Peter prispel na obalo, je na tleh zagledal žerjavico. Kako je to oživilo njegovo žalost iz noči Gospodovega trpljenja, ko se je grel ob ognju in zanikal Jezusa, rekoč: »Ne poznam tega človeka« (Mt 26,72-74). Kako si je želel, da bi takrat izrekel drugačne besede, take kot takrat, ko je izjavil: »Ti si Mesija, Sin živega Boga« (Mt 16,16). Petrova zgodovina, enako kot naša, ni zaznamovana s stalno zvestobo. Toda naš Gospod nas vse vabi na bogato gostijo svojega usmiljenja: »Pridite jest!« Gospod za zlo vrača dobro in nam podarja zgled pristnih in prepričljivih blagrov (prim. Lk 6,27-38). Učencem ni bilo treba vprašati: »Kdo si ti?« Tri leta opazovanja, kako odpušča grehe in ozdravlja bolne, jim je pomagalo prepoznati Jezusa kot usmiljenega. Ali ga jaz poznam po tem imenu?

Pogovor s Kristusom: Gospod, naj vedno razumem, da se tvoje dejanje odrešenja ne konča samo z odpuščanjem mojih grehov. Konča se s spremenjenim srcem, ki je pripravljeno odpustiti in celo služiti tistim, ki so grešili zoper mene. Dovoli mi, da povsod širim tvojo ljubezen.

Odločitev: Danes bom naredil pomembno, a skrito dobro delo za osebo, s katero mi je težko biti, morda celo za osebo, ki jo imam za sovražnika.