Ko so pojedli, je Jezus rekel Simonu Petru: »Simon, Janezov sin, ali me ljubiš bolj kakor tile?« Rekel mu je: »Da, Gospod, ti veš, da te imam rad.« Rekel mu je: »Hrani moja jagnjeta!« Spet, drugič, mu je rekel: »Simon, Janezov sin, ali me ljubiš?« Rekel mu je: »Da, Gospod, ti veš, da te imam rad.« Rekel mu je: »Pasi moje ovce!« Tretjič mu je rekel: »Simon, Janezov sin, ali me imaš rad?« Peter se je užalostil, ker mu je tretjič rekel: »Ali me imaš rad?« in mu je rekel: »Gospod, ti vse veš, ti veš, da te imam rad.« Jezus mu je rekel: »Hrani moje ovce! Resnično, resnično, povem ti: Ko si bil mlad, si se opasoval sam in si hodil, kamor si hotel; ko pa se postaraš, boš raztegnil roke in drug te bo opasal in odvedel, kamor nočeš.« To pa je rekel, da je označil, s kakšno smrtjo bo poveličal Boga. In ko je to rekel, mu je dejal: »Hôdi za menoj!«

Uvodna molitev: Gospod, verujem vate in sprejemam vse, kar si nam razodel za naše odrešenje. Upam vate zaradi tvojega obilnega usmiljenja. Vsako tvoje dejanje na tem svetu je bilo izraz tvoje ljubezni do nas. Tvoj vnebohod pred očmi apostolov spodbuja moje upanje, da se bom nekega dne pridružil tebi. Ljubim te in želim, da si središče mojega življenja.

Prošnja: Gospod, daj mi moči, da bom z ljubeznijo odgovoril na tvojo ljubezen!

Razmišljanja:

1. “Ali me ljubiš?” Prišel je trenutek, za katerega se je Kristus pripravljal vse od svojega vstajenja. On je sam, s Petrom. Njuno zadnje srečanje pred Jezusovo smrtjo je bilo žalostno; Kristus je pogledal Petra in mu odpustil, čeprav ga je trikrat zatajil. Sedaj pokliče Petra stran od drugih in mu omogoči, da trikrat potrdi svojo ljubezen. Prvi, najvažnejši pogoj Petrovega poslanstva je, da skrbi za njegove ovce, kajti tako bo izkazal ljubezen do svojega Gospoda. Ljubezen je prvi in največji pogoj za vsakega izmed nas, ki si prizadeva postati apostol. Petrova ljubezen se je očistila z izdajo Kristusa med pasijonom: bila je krotka in ponižana. Sedaj Peter izroča vse - tudi svojo ljubezen - v Kristusove roke: “Da Gospod, ti veš, da te ljubim.” Ali mi moje napake omogočajo, da Kristusa ljubim še bolj, z večjim zaupanjem?
2. “Ali je ljubezen lahko ukazovalna?” Papež Benedikt XVI. v svoji prvi encikliki Deus Caritas Est (Bog je Ljubezen) postavlja provokativno vprašanje. Kako lahko Kristus od nas zahteva ljubezen, da bi bili njegovi privrženci, njegovi apostoli? Drugače povedano, “Ljubezni ni mogoče ukazati; to je v končni fazi čustvo, ki bodisi je ali pa ni, ne more pa biti proizvedeno z voljo” (št. 16). Odgovor na to navidezno zagato je dvojen. Prvič, ljubezen se lahko ukazuje, ker je bila najprej podarjena. “Bog od nas ne zahteva čustva, ki ga sami ne moremo izkusiti. On nas ljubi, pokaže nam, da vidimo in okusimo njegovo ljubezen, in ker nas je ‘najprej ljubil,’ se lahko tudi kot odgovor na to v nas razcveti ljubezen” (št. 17). Drugič, “jasno je razodeto, da ljubezen ni le čustvo. Čustva prihajajo in odhajajo. Čustvo je lahko čudovit prvi plamen, vendar ni polnost ljubezni” (št. 17).
3. “Ljubezen v svoji najradikalnejši obliki” Kaj je torej bistvo ljubezni, tiste ljubezni, ki jo je Kristus najprej podaril nam in ki jo hkrati zahteva od nas, ki mu želimo slediti? “Značilno za zrelo ljubezen je, da vključuje vse človekove potenciale; vključuje tako rekoč celotnega človeka. Stik z vidnimi manifestacijami Božje ljubezni lahko v nas prebudi občutek radosti, ki izhaja iz izkušnje biti ljubljen. Toda to srečanje vključuje tudi našo voljo in naš um. Priznanje živega Boga je ena pot k ljubezni, in reči da njegovi volji, združuje naš um, voljo in čustva v vsem-objemajočem dejanju ljubezni” (Deus Caritas Est, št. 17). Kot je pogosto izrazil sveti papež Janez Pavel II., je prava ljubezen dar celotne osebe.

Pogovor s Kristusom: Hvala, Gospod, ker si mi pomagal preko svetega papeža Janeza Pavla II. in papeža Benedikta XVI. razumeti pomen pristne ljubezni! Hvala ti za tvojo neskončno ljubezen do mene! Tvoja ljubezen je merilo, ki mu mora slediti tudi moja slabotna ljubezen.

Odločitev: Danes se bom v dejanjih ljubezni v celoti posvetil Kristusu: svojemu umu, volji in čustvom.

Ko so pojedli, je Jezus rekel Simonu Petru: »Simon, Janezov sin, ali me ljubiš bolj kakor tile?« Rekel mu je: »Da, Gospod, ti veš, da te imam rad.« Rekel mu je: »Hrani moja jagnjeta!« Spet, drugič, mu je rekel: »Simon, Janezov sin, ali me ljubiš?« Rekel mu je: »Da, Gospod, ti veš, da te imam rad.« Rekel mu je: »Pasi moje ovce!« Tretjič mu je rekel: »Simon, Janezov sin, ali me imaš rad?« Peter se je užalostil, ker mu je tretjič rekel: »Ali me imaš rad?« in mu je rekel: »Gospod, ti vse veš, ti veš, da te imam rad.« Jezus mu je rekel: »Hrani moje ovce! Resnično, resnično, povem ti: Ko si bil mlad, si se opasoval sam in si hodil, kamor si hotel; ko pa se postaraš, boš raztegnil roke in drug te bo opasal in odvedel, kamor nočeš.« To pa je rekel, da je označil, s kakšno smrtjo bo poveličal Boga. In ko je to rekel, mu je dejal: »Hôdi za menoj!«

Uvodna molitev: Gospod, ti veš, da te ljubim. Ti veš vse. Veš tudi, da ti svoje ljubezni pogosto ne znam pokazati, še posebej v hvaležnosti. Pomagaj mi, da bom znal ceniti obilne blagoslove, ki si mi jih podaril iz svojega Presvetega Srca in naj moja hvala ter slavljenje za moje darove, ki si mi jih podaril, spontano privrejo iz mojega srca in mojih ustnic!

Razmišljanja:

1. Pastirska ljubezen: Kakšen nepozaben začetek dneva so doživeli učenci! Najprej jih je obiskal njihov prijatelj, ki jih je znova osupnil s svojo zmago nad smrtjo. Nato so skupaj obedovali, kar je pomenilo simbol vrnitve k tisti domačnosti in bližini, ki so jo čutili z njim pred njegovim trpljenjem in smrtjo. Za Simona Petra pa se simbolika ni končala s tem. Jezus mu je postavil preprosto vprašanje o njunem odnosu – trikrat zapored. Žalostna bolečina zaradi njegove trojne zatajitve Gospoda in Odrešenika je povzročila, da se je Peter burno odzval. Jezus pa mu je ponudil usmiljenje namesto krivde. Poleg tega je izkoristil priložnost, da ponovno predstavi gonilno silo, ki bi jo moral izkazovati kot prvi papež (in vsak, ki mu bo sledil): ljubezen, ki je pripravljena na žrtev. Ta krepost je ponujena našim verskim voditeljem – in tudi vsakemu izmed nas – kot zastonjski dar. Ta dar pa – tako kot vera in upanje – ni dan zgolj za nas. Razmislimo: Komu moram danes izkazati nesebično, žrtveno ljubezen?
2. Vonj po ovcah: Pred vsakim od treh vprašanj, ki jih je Jezus zastavil, je Simona opomnil na njegovo človeškost in položaj na zemlji kot »Janezovega sina«. Kot sin je bil Simon podrejen avtoriteti. Kot vernik v enega Boga judovske vere je bil tudi zavezan četrti zapovedi: »Spoštuj očeta in mater« (2 Mz 20,12)). Kako bi torej Simon Peter spoštoval ne le svojega zemeljskega očeta, temveč tudi svojega nebeškega Očeta? Tisti, ki je naša najvišja avtoriteta, je prosil le, naj Simon Peter z ljubeznijo opravlja svoje poslanstvo in pase svoje ovce. Vsak izmed nas – bodisi poklican v duhovništvo, posvečeno življenje ali zakonsko življenje – mora prepoznati svoj klic in poskušati ponižno slediti Božji volji. Kot katoličani smo po evangeliju poklicani k oznanjevanju ob vsaki priložnosti; naše poslanstvo nujno vključuje pastirsko ljubezen in usmiljenje do tistih, ki jih srečamo na poti. »Evangelizatorji tako prevzamejo ‘vonj po ovcah’, in ovce so pripravljene poslušati njihov glas« (Evangelii Gaudium, 24).
3. Sledi mi: Petrova notranja preobrazba je bila spreobrnjenje srca, trdna obljuba, da bo sledil Kristusu – tudi potem, ko mu je Jezus napovedal mučeništvo. Petrova izkušnja je bila »ena izmed tistih žalostnih izpovedi, ki nas izpraznijo, a so na koncu koristne, ker nam pokažejo našo nemoč in nas odtlej silijo, da zaupamo izključno v Božje usmiljenje in zvestobo« (Jacques Philippe, Notranja svoboda, str. 100).

Pogovor s Kristusom: Ko slišim tvoja vprašanja Simonu Petru, jih začutim pri sebi: Me ljubiš? Da, ti veš, da te ljubim! Zakaj me sprašuješ? Mar ti ni jasno? Žal mi je, da je moja ljubezen tako šibka; podari mi milost, da povečam ljubezen!

Sklep: Gospod, danes bom po tvoji milosti, na ta prvi petek v mesecu, šel k maši in se ti zahvalil za številne blagoslove, ki jih podarja tvoje Presveto Srce. Če se maše ne bom mogel udeležiti, bom prejel duhovno obhajilo in v osebni molitvi premislil o številnih blagoslovih, ki mi jih daješ.

Ko so pojedli, je Jezus rekel Simonu Petru: »Simon, Janezov sin, ali me ljubiš bolj kakor tile?« Rekel mu je: »Da, Gospod, ti veš, da te imam rad.« Rekel mu je: »Hrani moja jagnjeta!« Spet, drugič, mu je rekel: »Simon, Janezov sin, ali me ljubiš?« Rekel mu je: »Da, Gospod, ti veš, da te imam rad.« Rekel mu je: »Pasi moje ovce!« Tretjič mu je rekel: »Simon, Janezov sin, ali me imaš rad?« Peter se je užalostil, ker mu je tretjič rekel: »Ali me imaš rad?« in mu je rekel: »Gospod, ti vse veš, ti veš, da te imam rad.« Jezus mu je rekel: »Hrani moje ovce! Resnično, resnično, povem ti: Ko si bil mlad, si se opasoval sam in si hodil, kamor si hotel; ko pa se postaraš, boš raztegnil roke in drug te bo opasal in odvedel, kamor nočeš.« To pa je rekel, da je označil, s kakšno smrtjo bo poveličal Boga. In ko je to rekel, mu je dejal: »Hôdi za menoj!«

Uvodna molitev: Gospod, verujem vate in sprejemam vse, kar si nam razodel za naše odrešenje. Upam vate zaradi tvojega obilnega usmiljenja. Vsako tvoje dejanje na tem svetu je bilo izraz tvoje ljubezni do nas. Tvoj vnebohod pred očmi apostolov spodbuja moje upanje, da se bom nekega dne pridružil tebi. Ljubim te in želim, da si središče mojega življenja.

Prošnja: Gospod, daj mi moči, da bom z ljubeznijo odgovoril na tvojo ljubezen!

Razmišljanja:

1. “Ali me ljubiš?” Prišel je trenutek, za katerega se je Kristus pripravljal vse od svojega vstajenja. On je sam, s Petrom. Njuno zadnje srečanje pred Jezusovo smrtjo je bilo žalostno; Kristus je pogledal Petra in mu odpustil, čeprav ga je trikrat zatajil. Sedaj pokliče Petra stran od drugih in mu omogoči, da trikrat potrdi svojo ljubezen. Prvi, najvažnejši pogoj Petrovega poslanstva je, da skrbi za njegove ovce, kajti tako bo izkazal ljubezen do svojega Gospoda. Ljubezen je prvi in največji pogoj za vsakega izmed nas, ki si prizadeva postati apostol. Petrova ljubezen se je očistila z izdajo Kristusa med pasijonom: bila je krotka in ponižana. Sedaj Peter izroča vse - tudi svojo ljubezen - v Kristusove roke: “Da Gospod, ti veš, da te ljubim.” Ali mi moje napake omogočajo, da Kristusa ljubim še bolj, z večjim zaupanjem?
2. “Ali je ljubezen lahko ukazovalna?” Papež Benedikt XVI. v svoji prvi encikliki Deus Caritas Est (Bog je Ljubezen) postavlja provokativno vprašanje. Kako lahko Kristus od nas zahteva ljubezen, da bi bili njegovi privrženci, njegovi apostoli? Drugače povedano, “Ljubezni ni mogoče ukazati; to je v končni fazi čustvo, ki bodisi je ali pa ni, ne more pa biti proizvedeno z voljo” (št. 16). Odgovor na to navidezno zagato je dvojen. Prvič, ljubezen se lahko ukazuje, ker je bila najprej podarjena. “Bog od nas ne zahteva čustva, ki ga sami ne moremo izkusiti. On nas ljubi, pokaže nam, da vidimo in okusimo njegovo ljubezen, in ker nas je ‘najprej ljubil,’ se lahko tudi kot odgovor na to v nas razcveti ljubezen” (št. 17). Drugič, “jasno je razodeto, da ljubezen ni le čustvo. Čustva prihajajo in odhajajo. Čustvo je lahko čudovit prvi plamen, vendar ni polnost ljubezni” (št. 17).
3. “Ljubezen v svoji najradikalnejši obliki” Kaj je torej bistvo ljubezni, tiste ljubezni, ki jo je Kristus najprej podaril nam in ki jo hkrati zahteva od nas, ki mu želimo slediti? “Značilno za zrelo ljubezen je, da vključuje vse človekove potenciale; vključuje tako rekoč celotnega človeka. Stik z vidnimi manifestacijami Božje ljubezni lahko v nas prebudi občutek radosti, ki izhaja iz izkušnje biti ljubljen. Toda to srečanje vključuje tudi našo voljo in naš um. Priznanje živega Boga je ena pot k ljubezni, in reči da njegovi volji, združuje naš um, voljo in čustva v vsem-objemajočem dejanju ljubezni” (Deus Caritas Est, št. 17). Kot je pogosto izrazil sveti papež Janez Pavel II., je prava ljubezen dar celotne osebe.

Pogovor s Kristusom: Hvala, Gospod, ker si mi pomagal preko svetega papeža Janeza Pavla II. in papeža Benedikta XVI. razumeti pomen pristne ljubezni! Hvala ti za tvojo neskončno ljubezen do mene! Tvoja ljubezen je merilo, ki mu mora slediti tudi moja slabotna ljubezen.

Odločitev: Danes se bom v dejanjih ljubezni v celoti posvetil Kristusu: svojemu umu, volji in čustvom.

Ko so pojedli, je Jezus rekel Simonu Petru: »Simon, Janezov sin, ali me ljubiš bolj kakor tile?« Rekel mu je: »Da, Gospod, ti veš, da te imam rad.« Rekel mu je: »Hrani moja jagnjeta!« Spet, drugič, mu je rekel: »Simon, Janezov sin, ali me ljubiš?« Rekel mu je: »Da, Gospod, ti veš, da te imam rad.« Rekel mu je: »Pasi moje ovce!« Tretjič mu je rekel: »Simon, Janezov sin, ali me imaš rad?« Peter se je užalostil, ker mu je tretjič rekel: »Ali me imaš rad?« in mu je rekel: »Gospod, ti vse veš, ti veš, da te imam rad.« Jezus mu je rekel: »Hrani moje ovce! Resnično, resnično, povem ti: Ko si bil mlad, si se opasoval sam in si hodil, kamor si hotel; ko pa se postaraš, boš raztegnil roke in drug te bo opasal in odvedel, kamor nočeš.« To pa je rekel, da je označil, s kakšno smrtjo bo poveličal Boga. In ko je to rekel, mu je dejal: »Hôdi za menoj!«

Uvodna molitev: Gospod, verujem vate in vse kar si nam razodel za naše odrešenje. Upam vate zaradi tvojega obilnega usmiljenja. Vsako tvoje dejanje na tem svetu je bilo izraz tvoje ljubezni do nas. Tvoj vnebohod pred očmi apostolov spodbuja moje upanje, da se bom nekega dne pridružil tebi tam. Ljubim te in želim, da si center mojega življenja.

Prošnja: Gospod daj mi moči, da bom z ljubeznijo odgovoril na tvojo samoizročilno ljubezen.

Razmišljanja:

1. “Ali me ljubiš?” Trenutek, za katerega se je Kristus pripravljal vse od svojega vstajenja, je prišel. On je sam s Petrom. Njuno zadnje srečanje pred Jezusovo smrtjo je bilo žalostno, ko je Kristus pogledal Petra in mu odpustil po njegovi trojni zatajitvi. Sedaj Kristus vzame Petra malo stran od drugih in mu omogoči, da potrdi svojo ljubezen v trojnem izpovedovanju. Prvi, najvažnejši pogoj za Kristusovo obnovo Petrovega poslanstva, da skrbi za njegove ovce, je Petrova ljubezen do svojega Gospoda. Ljubezen je en, vrhoven pogoj za vsakega izmed nas, ki si prizadeva postati apostol. Petrova ljubezen je bila prečiščena z izdajo Kristusa med Pasijonom: bila je krotka in ponižana. Sedaj Peter izroča vse - tudi svojo ljubezen - v Kristusove roke: “Da, Gospod, ti veš, da te ljubim.” Ali mi moje napake omogočajo, da Kristusa ljubim še bolj, z večjim zaupanjem?
2. “Ali je ljubezen lahko ukazovalna?” Papež Benedikt XVI. v svoji prvi encikliki Deus Caritas Est (Bog je Ljubezen) postavlja provokativno vprašanje. Kako lahko Kristus od nas zahteva ljubezen, da bi bili njegovi privrženci, njegovi apostoli? Drugače povedano, “Ljubezni ni mogoče ukazati; to je v končni fazi čustvo, ki bodisi je ali pa ni, ne more pa biti proizvedeno z voljo” (št. 16). Odgovor na to navidezno zagato je dvojen. Prvič, ljubezen se lahko ukazuje, ker je bila najprej podarjena. “Bog od nas ne zahteva čustva, ki ga sami ne moremo izkusiti. On nas ljubi, pokaže nam, da vidimo in okusimo njegovo ljubezen, in ker nas je ’najprej ljubil,’ se lahko tudi kot odgovor na to v nas razcveti ljubezen” (št. 17). Drugič, “jasno je razodeto, da ljubezen ni le čustvo. Čustva prihajajo in odhajajo. Čustvo je lahko čudovit prvi plamen, vendar ni polnost ljubezni” (št. 17).
3. “Ljubezen v svoji najradikalnejši obliki” Kaj je torej bistvo ljubezni, tiste ljubezni, ki jo je Kristus najprej podaril nam in ki jo hkrati zahteva od nas kot svojih privržencev? “Značilno za zrelo ljubezen je, da vključuje vse človekove potenciale; vključuje tako rekoč celotnega človeka. Stik z vidnimi manifestacijami Božje ljubezni lahko v nas prebudi občutek radosti, ki izhaja iz izkušnje biti ljubljen. Toda to srečanje vključuje tudi našo voljo in naš um. Priznanje živega Boga je ena pot k ljubezni, in reči da njegovi volji, združuje naš um, voljo in čustva v vsem-objemajočem dejanju ljubezni” (Deus Caritas Est, št. 17). Kot je pogosto izrazil sveti papež Janez Pavel II., je prava ljubezen dar celotne osebe.

Pogovor s Kristusom: Hvala, Gospod, ker si mi pomagal preko svetega papeža Janeza Pavla II. in papeža Benedikta XVI. razumeti pomen avtentične ljubezni. Hvala ti za tvojo neskončno ljubezen do mene. Tvoja ljubezen je merilo, ki mu mora slediti tudi moja slabotna ljubezen.

Odločitev: Danes se bom v dejanjih ljubezni v celoti posvetil Kristusu: svojemu umu, volji in čustvom.