Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: »Prišel sem, da ogenj vržem na zemljo, in kaj hočem? Da bi se že vnel! S krstom pa moram biti krščen in kako bridko mi je, dokler se ne izvrši. Ali mislite, da sem prišel, da prinesem mir na zemljo? Ne, rečem vam, ampak razdor! Odslej jih bo namreč v eni hiši pet razprtih: trije se bodo razprli proti dvema in dva proti trem; oče bo proti sinu in sin proti očetu, mati proti hčeri in hči proti materi, tašča proti svoji snahi in snaha proti tašči.«

Uvodna molitev: Oče, sem v tvoji prisotnosti, verjamem vate in te ljubim z vsem srcem. Popolnoma se zaupam tvoji usmiljeni, a zahtevni poti, saj vem, da me želiš pripeljati domov v nebesa.

Prošnja: Gospod, pomagaj mi, da se bom zavedal tvoje ljubezni povsod okoli mene!

Razmišljanja:

1. Iskrica, ki mora postati plamen: Jezusova neomajna moč in strast se v današnjem evangeliju izražata izjemno odločno. Hrepeni po božjem ognju v srcih svojih učencev. Jezus je pretrpel pravi krst potopitve, s trpljenjem Golgote, prav zato, da naš krst ne bi bil zgolj obred. Želel je, da postane sveta iskrica božjega življenja, ki bi sčasoma postala rastoči plamen pristne krščanske svetosti. Naj ta plamen resnično živi in nikoli ne smemo dovoliti, da ga zunanji pritiski ali naša lastna povprečnost ugasnejo.
2. Mir za vsako ceno? Jezus popravlja napačno predstavo nekaterih svojih poslušalcev. Nekateri so nedvomno pričakovali, da bo prinesel mesijanski mir, ko bo lev ležal z jagnjetom (prim. Iz 11,6-9). Ne, ta čas bo ob koncu vekov, ko bo Božje kraljestvo vzpostavljeno v vsej svoji polnosti. Do takrat se bo krščanstvo pogosto soočalo z nasprotujočimi silami sveta. Radi bi, da bi nas videli kot prijazne ljudi, toda naša prepričanja bodo včasih prinesla nasprotovanja. Naj iskrica naše duše raste v močan plamen, da sprejmemo te trenutke in se izognemo prilagajanju svetu.
3. Postavi se po robu? Ali naj bi bili katoličani ljudje, ki iščejo prepire? Ne, če želijo biti dobri katoličani! Tisti, ki ljubijo spore in prepire, se morda res znajdejo v razdeljenih skupnostih, vendar ne iz razlogov, ki jih navaja Jezus. Vljudnost, skromnost in občutena ljubezen bi morali zaznamovati človeka, ki želi biti podoben Kristusu. Takšni ljudje si prizadevajo združevati, ne deliti. Vedno vedo, kdaj je prišel trenutek, da se lahko zlomijo, če se bodo preveč upogibali—kjer bi se prilagodljivost prelevila v nezvestobo. Obstajajo težki, žalostni trenutki, ko zvestoba Kristusu pomeni neposredno soočenje v pomembnem odnosu, ki ga omenja Jezus. A ko gre za vprašanje, kje je naša prva zvestoba, mora biti Kristus prvi.

Pogovor s Kristusom: Gospod, ti si središče mojega življenja. Hvala ti za mojo družino in molim, da jim nikoli ne bom ovira v njihovi veri! Daj mi modrost, da vem, kdaj govoriti in kdaj molčati! Pomagaj mi, da nikoli ne bom sklepal kompromisov z evangelijem ali se odtujil od tistih, ki si mi jih poslal!

Sklep: Prizadeval si bom, da bom dober duhovni zgled svoji družini! Nekoga, ki je zašel, bom povabil, da premisli o vrnitvi.

Tisti čas je Jezus rekel svojim učencem: »Prišel sem, da vržem ogenj na zemljo, in kako želim, da bi se že razplamtel! Moram pa prejeti krst in v kakšni stiski sem, dokler se to ne dopolni!

Mislite, da sem prišel na zemljo prinašat mir? Ne, vam rečem, ampak razdeljenost. Odslej bo namreč v eni hiši pet razdeljenih: trije proti dvema in dva proti trem; razdelili se bodo: Oče proti sinu in sin proti očetu; mati proti hčeri in hči proti materi; tašča proti svoji snahi in snaha proti tašči.«

Uvodna molitev: Verujem vate, moj Bog. V obstoj si me poklical iz niča in zdaj skrbno bdiš nad menoj. Vse lase na moji glavi imaš preštete. Verujem v Tvojo neomejeno dobroto in v Tvoje ljubeče roke izpuščam svoje strahove, upe, potrebe, hrepenenja, vse. Ljubim Te, Gospod, in želim Te ljubiti z vsem svojim mišljenjem, srcem, dušo in močjo.

Prošnja: Jezus, uporabi me, da bo zemlja gorela s Tvojo ljubeznijo.

Razmišljanja:

1. Zažgati zemljo: Ko Jezus govori o tem, da bi zažgal zemljo, s tem meri na ogenj svoje ljubezni. Lahko bi celo rekli, da tu misli na Svetega Duha. Ko beremo te svetopisemske besede in jih zares s srcem poslušamo, ne moremo ne biti navdušeni nad strastjo Kristusove ljubezni, nad hrepenenjem, ki ga ima, da bi si prisvojil naša srca in bil združen prav z vsakim od nas. Opazimo lahko, da pri deljenju svojega daru ljubezni ni ozko usmerjen. Prišel je, da bi dal svoje življenje kot odkupnino za nas in za naše odrešenje. Za nas je prelil svojo kri, da bi nam bili odpuščeni grehi.
2. Jezus hrepeni, da bi za nas umrl: Jezus ve, da bo umrl za naše grehe na oltarju križa. Ve, da bo za nas prelil svojo kri in da bo potopljen v globine mrtvih za povrnitev življenja pravičnim in da bi odprl vrata nebes vsem tistim, ki Vanj verujejo. Ve, da bosta Njegova smrt in Njegovo vstajenje prinesla odrešenje in večno življenje celemu svetu. Komaj čaka, da bo lahko uresničil to čudežno spravo med človeškim narodom in Njegovim nebeškim Očetom. Hrepeni in želi si izpolniti svoje poslanstvo rešitelja duš in poveličevalca Očeta.
3. Jezus je lahko vir razkola: Jezus tu govori, da sta Njegovo sporočilo in poslanstvo pomembnejša kot katerakoli družinska vez. Včasih je lahko naš odnos z Jezusom zaskrbljujoč za naše družinske člane, še posebej, če živijo v grehu, če so še posebej sebični ali kakorkoli nepravični. Ko se otroci poročijo ali se odzovejo na klic v posvečeno življenje, lahko starši in sorodniki postanejo ljubosumni na novega so zakonca ali jezni na versko skupnost. A Kristus želi, da se odzovemo Njegovemu klicu, ki je pripravljen za nas od vekomaj. Dobro se je zavedati, da ko se odločimo za pot, ki jo ima Gospod za nas v mislih, se odločamo za dobro in ne za začasni razdor, ki nastane zaradi te naše odločitve. Moramo se naslanjati na Kristusovo milost, da bi bili v odnosu do drugih vedno prijazni, ponižni in radostni. To so zagotovo zanesljiva znamenja, da nas Bog blagoslavlja.

Pogovor s Kristusom: Jezus, vžgi moje srce z ljubeznijo do Tebe. Dal si mi vse, kar imam. Vse kar imam, je Tvoje. Vzemi to in uporabi za v slavo Tvojega imena, za odrešenje duš in postavitev Tvojega kraljestva.

Sklep: Ta teden bom stopil v stik z nekom in ga povabil nazaj v cerkev.

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: »Prišel sem, da ogenj vržem na zemljo, in kaj hočem? Da bi se že vnel! S krstom pa moram biti krščen in kako bridko mi je, dokler se ne izvrši. Ali mislite, da sem prišel, da prinesem mir na zemljo? Ne, rečem vam, ampak razdor! Odslej jih bo namreč v eni hiši pet razprtih: trije se bodo razprli proti dvema in dva proti trem; oče bo proti sinu in sin proti očetu, mati proti hčeri in hči proti materi, tašča proti svoji snahi in snaha proti tašči.«

Uvodna molitev: Oče, sem v tvoji prisotnosti, verjamem vate in te ljubim z vsem srcem. Popolnoma se zaupam tvoji usmiljeni, a zahtevni poti, saj vem, da me želiš pripeljati domov v nebesa.

Prošnja: Gospod, pomagaj mi, da se bom zavedal tvoje ljubezni povsod okoli mene!

Razmišljanja:

1. Iskrica, ki mora postati plamen: Jezusova neomajna moč in strast se v današnjem evangeliju izražata izjemno odločno. Hrepeni po božjem ognju v srcih svojih učencev. Jezus je pretrpel pravi krst potopitve, s trpljenjem Golgote, prav zato, da naš krst ne bi bil zgolj obred. Želel je, da postane sveta iskrica božjega življenja, ki bi sčasoma postala rastoči plamen pristne krščanske svetosti. Naj ta plamen resnično živi in nikoli ne smemo dovoliti, da ga zunanji pritiski ali naša lastna povprečnost ugasnejo.
2. Mir za vsako ceno? Jezus popravlja napačno predstavo nekaterih svojih poslušalcev. Nekateri so nedvomno pričakovali, da bo prinesel mesijanski mir, ko bo lev ležal z jagnjetom (prim. Iz 11,6-9). Ne, ta čas bo ob koncu vekov, ko bo Božje kraljestvo vzpostavljeno v vsej svoji polnosti. Do takrat se bo krščanstvo pogosto soočalo z nasprotujočimi silami sveta. Radi bi, da bi nas videli kot prijazne ljudi, toda naša prepričanja bodo včasih prinesla nasprotovanja. Naj iskrica naše duše raste v močan plamen, da sprejmemo te trenutke in se izognemo prilagajanju svetu.
3. Postavi se po robu? Ali naj bi bili katoličani ljudje, ki iščejo prepire? Ne, če želijo biti dobri katoličani! Tisti, ki ljubijo spore in prepire, se morda res znajdejo v razdeljenih skupnostih, vendar ne iz razlogov, ki jih navaja Jezus. Vljudnost, skromnost in občutena ljubezen bi morali zaznamovati človeka, ki želi biti podoben Kristusu. Takšni ljudje si prizadevajo združevati, ne deliti. Vedno vedo, kdaj je prišel trenutek, da se lahko zlomijo, če se bodo preveč upogibali—kjer bi se prilagodljivost prelevila v nezvestobo. Obstajajo težki, žalostni trenutki, ko zvestoba Kristusu pomeni neposredno soočenje v pomembnem odnosu, ki ga omenja Jezus. A ko gre za vprašanje, kje je naša prva zvestoba, mora biti Kristus prvi.

Pogovor s Kristusom: Gospod, ti si središče mojega življenja. Hvala ti za mojo družino in molim, da jim nikoli ne bom ovira v njihovi veri! Daj mi modrost, da vem, kdaj govoriti in kdaj molčati! Pomagaj mi, da nikoli ne bom sklepal kompromisov z evangelijem ali se odtujil od tistih, ki si mi jih poslal!

Sklep: Prizadeval si bom, da bom dober duhovni zgled svoji družini! Nekoga, ki je zašel, bom povabil, da premisli o vrnitvi.