In Marija je rekla: »Moja duša poveličuje Gospoda in moj duh se raduje v Bogu, mojem Odrešeniku, kajti ozrl se je na nizkost svoje služabnice. Glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi, kajti velike reči mi je storil Mogočni in njegovo ime je sveto. Njegovo usmiljenje je iz roda v rod nad njimi, ki se ga bojijo. Moč je pokazal s svojo roko, razkropil je tiste, ki so ošabni v mislih svojega srca. Mogočne je vrgel s prestolov in povišal je nizke. Lačne je napolnil z dobrotami in bogate je odpustil prazne. Zavzel se je za svojega služabnika Izraela in se spomnil usmiljenja, kakor je govoril našim očetom: Abrahamu in njegovemu potomstvu na veke.« Marija je ostala z njo približno tri mesece, potem pa se je vrnila na svoj dom.

Uvodna molitev: Gospod, ljubim te, ker si me prvi ljubil. Dovolil si mi videti tvojo skrbno roko v toliko dogodkih mojega življenja; kako ne bi verjel vate? Adventni dnevi so se prehitro iztekli. Skoraj si pripravljen potrkati na mojem pragu. Želim biti pripravljen na tvoj prihod na božični dan. Zato ponižno polagam svojo prošnjo predte.

Prošnja: Gospod Jezus, napolni moje življenje s hvaležnostjo.

Razmišljanja:

1. Ključna beseda: Magnifikat in dejanska zgodovina odrešenja se lahko povzameta v besedi “milost”. To je pravi razlog za božič. Bog gleda z milostjo (dobro voljo) na človeštvo. Pogosto svoje duhovno življenje vidimo kot prizadevanje, da bi bili v Božjih očeh prijetni in bi tako dobili njegove blagoslove na nas. To bi pomenilo, da na nek način sami dosežemo svojo rast v svetosti. Vendar to ni res: Bog nam nikoli ni “dolžan” dati svoje milosti. Ničesar “ne zaslužimo” od Boga. Naše duhovno življenje naj bi se gradilo iz tega, da smo avtentični pred Bogom, takšni, kot smo v resnici: grešniki. Ko postavimo svojo slabost pred njegovo vsemogočnost, pridobimo njegovo naklonjenost, da nas dvigne iz naše bede in nas posvoji kot svoje otroke. To se je zgodilo, ko je “zrl z naklonjenostjo na nizkost svoje služabnice (Marije)”.
2. Dar samega sebe: Da bi dokazal svojo neskončno ljubezen do nas in se nam podaril, Bog postane eden izmed nas. Ljubezen nas spodbuja, da postanemo bolj podobni našemu ljubljenemu Bogu. Kako bi lahko Bog postal še bolj podoben svojim ljubljenim bitjem? Ne samo, da je postal človek, ampak je delil usodo najrevnejših. Zelo malo ljudi, celo med siromaki, je rojenih v hlevu. Koliko dojenčkov je položenih v hranilno korito krave ali konja? No, to je natanko tisto, kar so jasli. Čeprav je bil bogat (bil je vsemogočni Bog), je postal reven, da nas obogati s svojo revščino. Moramo se vprašati: kaj počnemo, da bi postali bolj podobni našemu ljubljenemu? Kaj počnemo, da bi posnemali Kristusa v njegovem daru samega sebe? Ali smo se naučili odložiti svoje muhe in fantazije, da bi delali stvari, ki so všeč našemu partnerju, otrokom ali staršem? To so načini, kako se pripravljamo na milosti poln božič.
3. Obilen blagoslov: Preostanek Magnifikata je poveličevanje Boga, prepoznavanje milosti, ki jih razliva nad tistimi, ki ga ljubijo. Vsi rodovi nas bodo imenovali “blagoslovljene”. Bog bo pokazal moč svoje roke, ponižne bo povzdignil, lačne pa bo napolnil z dobrotami … Resnično, toliko imamo razlogov za hvaležnost. Izziv našega krščanskega življenja je, da se zavedamo svojih blagoslovov in svojim dejanjem vtisnemo pečat hvaležnosti. Boga poveličujemo in blagoslavljamo, ko se trudimo odzvati na vse dobro, ki ga je storil v naših življenjih. V zameno bodo drugi klicali blagoslova na nas, ker naša otroška drža odpira vrata Bogu, da vstopa in skozi nas naredi še več dobrega. Ali se zavedam svojih številnih blagoslovov? Ali resnično poskušam “vračati” Bogu s sodelovanjem? Se zavedam, da mi bo v zameno prinesel še več dobrega in me še bolj blagoslovil?

Pogovor s Kristusom: Gospod, ko pripravljam svojo dušo na tvoj prihod na letošnji božič, te vabim, da vstopiš v moje skromno bivališče. Prosim, da ne greš mimo, ne da bi obilno obdaril mojo ubogo dušo. Potrebujem tvojo milost. Danes ne bom zapustil tvoje navzočnosti, ne da okusim vsaj drobtinice s tvojega bogatega obeda. Dovoli mi, da te bom hvaležen hvalil za tvoje neskončno usmiljenje, ko gledaš na svojega služabnika.

Odločitev: Danes bom iz hvaležnosti za mnoge prejete blagoslove storil nekaj dobrega za nekoga, ki to potrebuje.

In Marija je rekla: »Moja duša poveličuje Gospoda in moj duh se raduje v Bogu, mojem Odrešeniku, kajti ozrl se je na nizkost svoje služabnice. Glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi, kajti velike reči mi je storil Mogočni in njegovo ime je sveto. Njegovo usmiljenje je iz roda v rod nad njimi, ki se ga bojijo. Moč je pokazal s svojo roko, razkropil je tiste, ki so ošabni v mislih svojega srca. Mogočne je vrgel s prestolov in povišal je nizke. Lačne je napolnil z dobrotami in bogate je odpustil prazne. Zavzel se je za svojega služabnika Izraela in se spomnil usmiljenja, kakor je govoril našim očetom: Abrahamu in njegovemu potomstvu na veke.« Marija je ostala z njo približno tri mesece, potem pa se je vrnila na svoj dom.

Uvodna molitev: Gospod, ljubim te, ker si me prvi ljubil. Dovolil si mi videti tvojo skrbno roko v toliko dogodkih mojega življenja; kako ne bi verjel vate? Adventni dnevi so se prehitro iztekli. Skoraj si pripravljen potrkati na mojem pragu. Želim biti pripravljen na tvoj prihod na božični dan. Zato ponižno polagam svojo prošnjo predte.

Prošnja: Gospod Jezus, napolni moje življenje s hvaležnostjo.

Razmišljanja:

1. Ključna beseda: Magnifikat in dejanska zgodovina odrešenja se lahko povzameta v besedi “milost”. To je pravi razlog za božič. Bog gleda z milostjo (dobro voljo) na človeštvo. Pogosto svoje duhovno življenje vidimo kot prizadevanje, da bi bili v Božjih očeh prijetni in bi tako dobili njegove blagoslove na nas. To bi pomenilo, da na nek način sami dosežemo svojo rast v svetosti. Vendar to ni res: Bog nam nikoli ni “dolžan” dati svoje milosti. Ničesar “ne zaslužimo” od Boga. Naše duhovno življenje naj bi se gradilo iz tega, da smo avtentični pred Bogom, takšni, kot smo v resnici: grešniki. Ko postavimo svojo slabost pred njegovo vsemogočnost, pridobimo njegovo naklonjenost, da nas dvigne iz naše bede in nas posvoji kot svoje otroke. To se je zgodilo, ko je “zrl z naklonjenostjo na nizkost svoje služabnice (Marije)”.
2. Dar samega sebe: Da bi dokazal svojo neskončno ljubezen do nas in se nam podaril, Bog postane eden izmed nas. Ljubezen nas spodbuja, da postanemo bolj podobni našemu ljubljenemu Bogu. Kako bi lahko Bog postal še bolj podoben svojim ljubljenim bitjem? Ne samo, da je postal človek, ampak je delil usodo najrevnejših. Zelo malo ljudi, celo med siromaki, je rojenih v hlevu. Koliko dojenčkov je položenih v hranilno korito krave ali konja? No, to je natanko tisto, kar so jasli. Čeprav je bil bogat (bil je vsemogočni Bog), je postal reven, da nas obogati s svojo revščino. Moramo se vprašati: kaj počnemo, da bi postali bolj podobni našemu ljubljenemu? Kaj počnemo, da bi posnemali Kristusa v njegovem daru samega sebe? Ali smo se naučili odložiti svoje muhe in fantazije, da bi delali stvari, ki so všeč našemu partnerju, otrokom ali staršem? To so načini, kako se pripravljamo na milosti poln božič.
3. Obilen blagoslov: Preostanek Magnifikata je poveličevanje Boga, prepoznavanje milosti, ki jih razliva nad tistimi, ki ga ljubijo. Vsi rodovi nas bodo imenovali “blagoslovljene”. Bog bo pokazal moč svoje roke, ponižne bo povzdignil, lačne pa bo napolnil z dobrotami … Resnično, toliko imamo razlogov za hvaležnost. Izziv našega krščanskega življenja je, da se zavedamo svojih blagoslovov in svojim dejanjem vtisnemo pečat hvaležnosti. Boga poveličujemo in blagoslavljamo, ko se trudimo odzvati na vse dobro, ki ga je storil v naših življenjih. V zameno bodo drugi klicali blagoslova na nas, ker naša otroška drža odpira vrata Bogu, da vstopa in skozi nas naredi še več dobrega. Ali se zavedam svojih številnih blagoslovov? Ali resnično poskušam “vračati” Bogu s sodelovanjem? Se zavedam, da mi bo v zameno prinesel še več dobrega in me še bolj blagoslovil?

Pogovor s Kristusom: Gospod, ko pripravljam svojo dušo na tvoj prihod na letošnji božič, te vabim, da vstopiš v moje skromno bivališče. Prosim, da ne greš mimo, ne da bi obilno obdaril mojo ubogo dušo. Potrebujem tvojo milost. Danes ne bom zapustil tvoje navzočnosti, ne da okusim vsaj drobtinice s tvojega bogatega obeda. Dovoli mi, da te bom hvaležen hvalil za tvoje neskončno usmiljenje, ko gledaš na svojega služabnika.

Odločitev: Danes bom iz hvaležnosti za mnoge prejete blagoslove storil nekaj dobrega za nekoga, ki to potrebuje.