Ko je Jezus potoval v Jeruzalem, je šel po sredi med Samarijo in Galilejo. Ko je prihajal v neko vas, mu je prišlo nasproti deset gobavih mož, ki so se ustavili od daleč in so povzdignili glas ter rekli: »Jezus, učenik, usmili se nas!« Ko jih je zagledal, jim je rekel: »Pojdite in pokažite se duhovnikom!« In med potjo so bili očiščeni. Eden izmed njih pa se je vrnil, ko je videl, da je ozdravljen, in je z velikim glasom slavil Boga; in padel je na obraz pred njegove noge ter se mu zahvaljeval: in ta je bil Samarijan. Jezus pa je spregovoril: »Ali ni bilo deset očiščenih? Kje pa je onih devet? Ali se niso našli drugi, da bi se vrnili in dali čast Bogu, razen tega tujca?« In rekel mu je: »Vstani in pojdi, tvoja vera te je rešila.«

Uvodna molitev: Ljubim te, moj Gospod, ker si ljubezen sama. Odpusti mi vse, kar ne izhaja iz tvoje ljubezni in ne odseva tvoje ljubezni! Če hočeš, da postanem to, kar želiš, se bo to zgodilo le, če ti dovolim, da deluješ v meni.

Prošnja: Gospod, podari mi dar hvaležnosti do tebe!

Razmišljanja:

1. Od prejemnika do dajalca: Ti ubogi gobavci so izobčenci, izključeni iz skupnosti. Njihovo edino upanje je Kristus. Ničesar ne morejo izgubiti, zato prosijo. Stojijo daleč od Kristusa, v skladu z zakonom, priznavajo svojo nemoč in prosijo za usmiljenje. Prejmejo ga: Kristus jih ozdravi in gredo svojo pot, zadovoljni z njegovim darom. Vendar se le eden vrne, da bi se zahvalil. Zahvaliti se v grščini pomeni Evharistia. Le eden je “evharističen”; le eden je rešen.
2. Pravična povrnitev: Naš Gospod nagrajuje hvaležnost. Zakaj je naša zahvala tako pomembna za Boga? Tako Bogu pravično povrnemo, kar mu pripada. Vzemimo primer gobavcev: nemočni izobčenci so. Ne morejo storiti ničesar zase, le prosijo lahko - podobno kot mi pred Bogom. Tudi mi smo duhovni gobavci, ki prosimo za Božje usmiljenje. Če bi sprejeli Božji dar brez zahvale, bi bili zgolj “potrošniki” milosti, nesposobni povrniti. Toda Bog nas želi rešiti iz tega položaja in prosi za našo zahvalo, evharistijo.
3. Od zahvale do občestva: Kakšna je moč zahvale? Ko se zahvalimo, nismo več običajni prejemniki; postanemo tudi dajalci, ki vračamo tistemu, ki nam je dal nekaj, česar si ne zaslužimo. Tako nas Bog postavi na drugo raven - raven, kjer še več prejmemo od njega. Zaradi svoje zahvale, je gobavec postal sposoben prejeti od Boga še več. Pravzaprav je bil rešen. Rešen z Božjim usmiljenjem zdaj raste v stiku z Bogom. Bog nas danes vabi v evharistični odnos, v katerem nismo le prejemniki njegove milosti, ampak sodelavci njegovega odrešenja. Z življenjem v hvaležnosti, evharističnem življenju, privabljamo številne blagoslove za svoje duše, naše družine, našo župnijo in za tiste, ki so v nevarnosti, da bi se izgubili.

Pogovor s Kristusom: Gospod, pomagaj mi da se zavedam mnogih darov, ki si mi jih dal! Le tako se bom lahko odzval nanje in ti podaril iskreno zahvalo. Naj bom bolj hvaležen in tako poglobim svoje življenje s teboj!

Sklep: Danes bom naredil vse, da bom obiskal evharistijo in premislil o mnogih darovih, ki mi jih je Bog dal. V češčenju se mu bom zahvalil z vsem svojim bitjem.

Ko je Jezus potoval v Jeruzalem, je šel po sredi med Samarijo in Galilejo. Ko je prihajal v neko vas, mu je prišlo nasproti deset gobavih mož, ki so se ustavili od daleč in so povzdignili glas ter rekli: »Jezus, učenik, usmili se nas!« Ko jih je zagledal, jim je rekel: »Pojdite in pokažite se duhovnikom!« In med potjo so bili očiščeni. Eden izmed njih pa se je vrnil, ko je videl, da je ozdravljen, in je z velikim glasom slavil Boga; in padel je na obraz pred njegove noge ter se mu zahvaljeval: in ta je bil Samarijan. Jezus pa je spregovoril: »Ali ni bilo deset očiščenih? Kje pa je onih devet? Ali se niso našli drugi, da bi se vrnili in dali čast Bogu, razen tega tujca?« In rekel mu je: »Vstani in pojdi, tvoja vera te je rešila.«

Uvodna molitev: Ljubim te, moj Gospod, ker si ljubezen sama. Odpusti mi vse, kar ne izhaja iz tvoje ljubezni in ne odseva tvoje ljubezni! Če hočeš, da postanem to, kar želiš, se bo to zgodilo le, če ti dovolim, da deluješ v meni.

Prošnja: Gospod, podari mi dar hvaležnosti do tebe!

Razmišljanja:

1. Od prejemnika do dajalca: Ti ubogi gobavci so izobčenci, izključeni iz skupnosti. Njihovo edino upanje je Kristus. Ničesar ne morejo izgubiti, zato prosijo. Stojijo daleč od Kristusa, v skladu z zakonom, priznavajo svojo nemoč in prosijo za usmiljenje. Prejmejo ga: Kristus jih ozdravi in gredo svojo pot, zadovoljni z njegovim darom. Vendar se le eden vrne, da bi se zahvalil. Zahvaliti se v grščini pomeni Evharistia. Le eden je “evharističen”; le eden je rešen.
2. Pravična povrnitev: Naš Gospod nagrajuje hvaležnost. Zakaj je naša zahvala tako pomembna za Boga? Tako Bogu pravično povrnemo, kar mu pripada. Vzemimo primer gobavcev: nemočni izobčenci so. Ne morejo storiti ničesar zase, le prosijo lahko - podobno kot mi pred Bogom. Tudi mi smo duhovni gobavci, ki prosimo za Božje usmiljenje. Če bi sprejeli Božji dar brez zahvale, bi bili zgolj “potrošniki” milosti, nesposobni povrniti. Toda Bog nas želi rešiti iz tega položaja in prosi za našo zahvalo, evharistijo.
3. Od zahvale do občestva: Kakšna je moč zahvale? Ko se zahvalimo, nismo več običajni prejemniki; postanemo tudi dajalci, ki vračamo tistemu, ki nam je dal nekaj, česar si ne zaslužimo. Tako nas Bog postavi na drugo raven - raven, kjer še več prejmemo od njega. Zaradi svoje zahvale, je gobavec postal sposoben prejeti od Boga še več. Pravzaprav je bil rešen. Rešen z Božjim usmiljenjem zdaj raste v stiku z Bogom. Bog nas danes vabi v evharistični odnos, v katerem nismo le prejemniki njegove milosti, ampak sodelavci njegovega odrešenja. Z življenjem v hvaležnosti, evharističnem življenju, privabljamo številne blagoslove za svoje duše, naše družine, našo župnijo in za tiste, ki so v nevarnosti, da bi se izgubili.

Pogovor s Kristusom: Gospod, pomagaj mi da se zavedam mnogih darov, ki si mi jih dal! Le tako se bom lahko odzval nanje in ti podaril iskreno zahvalo. Naj bom bolj hvaležen in tako poglobim svoje življenje s teboj!

Sklep: Danes bom naredil vse, da bom obiskal evharistijo in premislil o mnogih darovih, ki mi jih je Bog dal. V češčenju se mu bom zahvalil z vsem svojim bitjem.