Prvi dan tedna so šle žene navsezgodaj h grobu. S seboj so nesle dišave, ki so jih pripravile. Kamen so našle odvaljèn od groba in stopile so noter, a telesa Gospoda Jezusa niso našle. Ko so bile zaradi tega zbegane, sta nenadoma stopila k njim dva moža v sijočih oblačilih. Prestrašile so se in povesile obraz k tlom. Onadva pa sta jim rekla: »Kaj iščete živega med mrtvimi? Ni ga tukaj, temveč je vstal. Spomnite se, kako vam je govóril, ko je bil še v Galileji: ›Sin človekov mora biti izročen v roke grešnih ljudi, biti mora križan in tretji dan vstati.‹« Tedaj so se spomnile njegovih besed. Vrnile so se od groba in vse to sporočile enajsterim in vsem drugim. Bile pa so: Marija Magdalena, Ivana, Marija Jakobova in z njimi še druge žene, ki so to pripovedovale apostolom. Toda tem so se te besede zdele blebetanje in jim niso verjeli. Peter pa je vstal in stekel h grobu. Sklonil se je in zagledal samo povoje. Nato je odšel domov in se čudil temu, kar se je zgodilo.

Uvodna molitev: Nebeški Oče, premišljujem o grobu tvojega sina, ki nas je ljubil do konca. V tišini te velike sobote razmišljam in se pripravljam na Gospodovo vstajenje. K tebi prihajam v tihi, pričakujoči molitvi, ko potrpežljivo čakam na jutro velike noči, ki se zdi kot poraz, pa je pravzaprav zmagoslavje življenja. Pomagaj mi doumeti veličino tvoje smrti in vstajenja!

Razmišljanja:

1. Dan z Marijo: V zadnjih dneh se je marsikaj zgodilo. Gospodov dan se tiho in mirno svita. Z Marijo čakamo, premišljujemo, se odmaknemo na samoten kraj in v njeni bližini razmišljamo o Gospodovi smrti. Velika sobota je dan za ponotranjanje vsega, je dan žalosti in upanja. Naj velika sobota ne gre mimo nas kot običajen dan med velikim petkom in velikonočno nedeljo. Je dan, namenjen tihemu premišljevanju z Marijo, materjo našega Gospoda.
2. Druga stran vstajenja: Iz našega vidika je zlahka pozabiti, da so apostoli mislili, da je vsega konec. Jezus je bil mrtev. V Njegovih besedah, dopolnjeno je!, ki jih je izrekel na križu, je bilo nekaj mogočno dokončnega. Ne bodo več slišali njegovega glasu, občutili moči njegovega oznanjevanja ali videli znamenj njegovih del. Zanje ni bilo vstajenja, le trpljenje in smrt. Žene so pripravljale vse potrebno za maziljenje Jezusovega mrtvega telesa. V današnjem dnevu moramo razmišljati o vstajenju drugače.
3. Molitev nam daje odgovore za življenje: Šele v tihem premišljevanju bodo apostoli lahko uvideli, kako je vse povezano med seboj. Jezus jim je govoril o vsem, kar se mu bo zgodilo, tudi o vstajenju. Govoril je na preprost način, a njihov um še ni bil pripravljene tega razumeti. Šele v tišini tega dne, ob Mariji, so lahko upali, da bodo doumeli, kaj jim je Jezus povedal. Enako velja za nas; zapomniti si moramo Jezusove besede Mariji, saj so naše misli mnogokrat zaprte. Zdi se nam, da poznamo Jezusa in njegov nauk, a ne doseže našega srca. Pozorno moramo poslušati, kaj nam govori v evangelijih, da bi lahko dojeli globlji pomen njegovih besed. To storimo z Marijo in ji dopustimo, da nam pri tem pomaga.

Pogovor s Kristusom: Gospod Jezus, v tišina tega dneva v srcu premišljujem o vsem, kar si zame dosegel v teh preteklih dneh. Vem, da tišina velike sobote ne pomeni obupa in brezupnosti, temveč tišina velikega pričakovanja, ki se bo razvnela v neizmernem veselju velike noči. Z ženami bom stopil h grobu, a ne da bi mazilil tvoje telo, temveč da bi se skupaj z angeli razveselil njihovega oznanila: »Ni ga tukaj, vstal je!«

Odločitev: Danes se bom kolikor je mogoče trudil ostati v tišini molitve, da bi se bolje pripravil na veselje velike noči.