Tudi ona dva sta pripovedovala, kaj se je zgodilo na poti in kako sta ga prepoznala po lomljenju kruha. Ko so se oni pogovarjali o tem, je sam stopil mednje in jim rekel: »Mir vam bodi!« Vznemirili so se in obšel jih je strah. Mislili so, da vidijo duha. Dejal jim je: »Kaj ste preplašeni in zakaj se vam v srcu oglašajo dvomi? Poglejte moje roke in moje noge, da sem jaz sam. Potipljite me in poglejte, kajti duh nima mesa in kosti, kakor vidite, da jih imam jaz.« Ko je to rekel, jim je pokazal roke in noge. Ker pa od veselja še niso verjeli in so se čudili, jim je rekel: »Imate tukaj kakšno jed?« Ponudili so mu kos pečene ribe. Vzel jo je in jo vpričo njih pojedel. Nato jim je rekel: »To so besede, ki sem vam jih povedal, ko sem bil še pri vas: Mora se izpolniti vse, kar je pisano o meni v Mojzesovi postavi, prerokih in psalmih.« Tedaj jim je odprl um, da so doumeli Pisma. Rekel jim je: »Tako je pisano: Mesija bo trpel in tretji dan vstal od mrtvih, in v njegovem imenu se bo oznanilo vsem narodom spreobrnjenje v odpuščanje grehov, s čimer bodo začeli v Jeruzalemu. Vi ste priče teh reči.

Uvodna molitev: Gospod, ti si vir vsega življenja, saj si življenje samo. Tvoje vstajenje mi daje upanje, da bom tudi jaz vstal od mrtvih in se na veke veselil s teboj v nebesih. Pogosteje moram premišljevati o dobrem, ki si ga storil za nas, in o tvojih obljubah tistim, ki zaupajo vate. Hvala ti, Jezus, ker si vstal in nam utiraš pot domov v nebesa. Ljubim te in želim ti slediti z vsem svojim srcem. V polnosti želim sodelovati s teboj, da bi še mnogi ljudje prišli v nebesa.

Prošnja: Gospod Jezus, prinesi mi svoj velikonočni mir. Naj delim tvojo zmago nad grehom in smrtjo. Živim le zate.

Razmišljanja:

1. Mešana in spreminjajoča se reakcija učencev na vstajenje: Evangeliji prikazujejo nihajoče odzive učencev. Želijo verjeti, a jim manjka zaupanja. Ob Kristusovem vstajenju doživljajo iskreno veselje, hkrati pa še niso povsem premagali svojega previdnega nezaupanja. Dva iz Emavsa pripovedujeta o svojem srečanju z vstalim Gospodom in on sam se pojavi med njimi. Kljub temu da je tik pred njimi, sta počasna v verovanju. Gospodova potrpežljiva in sprejemajoča drža je spodbudna. Ni prišel po obrok, vendar vzame kos ribe, da bi jim pomagal verjeti. Tudi mi imamo svoje trenutke luči in velikodušnosti ter trenutke lenobe in notranjega upiranja. Želim verovati, a ker to pomeni opuščanje lažnih varnosti, potrebujem učenje nenavezanosti in očiščenje. Kristus mi s svojo bližino pomaga v moji slabosti.
2. Jaz sem: Kristus ni duh. Ni produkt moje domišljije ali posledica želja, ki so prelepe, da bi bile resnične. Kristus je resničnejši od mojih strahov, njegova milost je močnejša od moje slabosti, močnejša od greha in smrti same. Ko imajo učenci mešane reakcije na njegovo navzočnost, jih nežno povabi, naj si opomorejo in to, kar se dogaja, premislijo v veri. Premišljevanje v veri vedno vodi do Kristusove resnice. Ali živim v namišljenem svetu, ki sem si ga ustvaril, ker o resničnosti in doživetjih svojega življenja ne premišljujem v veri? Vse, kar moram storiti, je premagati nezaupanje z vero in zaupanjem v Kristusa.
3. Tako je bilo napisano: Križ ni napaka. Kristus ga ne vidi kot nujno zlo. Dejansko – »tako je pisano«. Ne bi moglo biti drugače. Brez križa ni vstajenja. Brez vstajenja ni izkušnje polnosti življenja, ni upanja za prihodnost. Tudi moje življenje ima svojo izkušnjo Kristusovega križa. To, kar zame predstavlja nepričakovan preobrat, oviro ali težavo, je v Gospodovih očeh način očiščevanja mojega srca in me pripelje do vstajenja.

Pogovor s Kristusom: Gospod, včasih se bojim, da vidim duha, podobno kot učenci. Tvoja volja in načrt sta tako daleč onkraj mene, da včasih težko ločim med lastnimi domišljijami ali lažnimi upi ter tvojo voljo in klicem. Pomagaj mi najti v sebi edini vir mojih upov in tistega, ki me nikoli ne bo izdal.

Odločitev: Danes bom govoril o Kristusovem vstajenju in upanju, ki ga prinaša.

Tudi ona dva sta pripovedovala, kaj se je zgodilo na poti in kako sta ga prepoznala po lomljenju kruha. Ko so se oni pogovarjali o tem, je sam stopil mednje in jim rekel: »Mir vam bodi!« Vznemirili so se in obšel jih je strah. Mislili so, da vidijo duha. Dejal jim je: »Kaj ste preplašeni in zakaj se vam v srcu oglašajo dvomi? Poglejte moje roke in moje noge, da sem jaz sam. Potipljite me in poglejte, kajti duh nima mesa in kosti, kakor vidite, da jih imam jaz.« Ko je to rekel, jim je pokazal roke in noge. Ker pa od veselja še niso verjeli in so se čudili, jim je rekel: »Imate tukaj kakšno jed?« Ponudili so mu kos pečene ribe. Vzel jo je in jo vpričo njih pojedel. Nato jim je rekel: »To so besede, ki sem vam jih povedal, ko sem bil še pri vas: Mora se izpolniti vse, kar je pisano o meni v Mojzesovi postavi, prerokih in psalmih.« Tedaj jim je odprl um, da so doumeli Pisma. Rekel jim je: »Tako je pisano: Mesija bo trpel in tretji dan vstal od mrtvih, in v njegovem imenu se bo oznanilo vsem narodom spreobrnjenje v odpuščanje grehov, s čimer bodo začeli v Jeruzalemu. Vi ste priče teh reči.

Uvodna molitev: Gospod, ti si vir vsega življenja, saj si življenje samo. Tvoje vstajenje mi daje upanje, da bom tudi jaz vstal od mrtvih in se na veke veselil s teboj v nebesih. Pogosteje moram premišljevati o dobrem, ki si ga storil za nas, in o tvojih obljubah tistim, ki zaupajo vate. Hvala ti, Jezus, ker si vstal in nam utiraš pot domov v nebesa. Ljubim te in želim ti slediti z vsem svojim srcem. V polnosti želim sodelovati s teboj, da bi še mnogi ljudje prišli v nebesa.

Prošnja: Gospod Jezus, prinesi mi svoj velikonočni mir. Naj delim tvojo zmago nad grehom in smrtjo. Živim le zate.

Razmišljanja:

1. Mešana in spreminjajoča se reakcija učencev na vstajenje: Evangeliji prikazujejo nihajoče odzive učencev. Želijo verjeti, a jim manjka zaupanja. Ob Kristusovem vstajenju doživljajo iskreno veselje, hkrati pa še niso povsem premagali svojega previdnega nezaupanja. Dva iz Emavsa pripovedujeta o svojem srečanju z vstalim Gospodom in on sam se pojavi med njimi. Kljub temu da je tik pred njimi, sta počasna v verovanju. Gospodova potrpežljiva in sprejemajoča drža je spodbudna. Ni prišel po obrok, vendar vzame kos ribe, da bi jim pomagal verjeti. Tudi mi imamo svoje trenutke luči in velikodušnosti ter trenutke lenobe in notranjega upiranja. Želim verovati, a ker to pomeni opuščanje lažnih varnosti, potrebujem učenje nenavezanosti in očiščenje. Kristus mi s svojo bližino pomaga v moji slabosti.
2. Jaz sem: Kristus ni duh. Ni produkt moje domišljije ali posledica želja, ki so prelepe, da bi bile resnične. Kristus je resničnejši od mojih strahov, njegova milost je močnejša od moje slabosti, močnejša od greha in smrti same. Ko imajo učenci mešane reakcije na njegovo navzočnost, jih nežno povabi, naj si opomorejo in to, kar se dogaja, premislijo v veri. Premišljevanje v veri vedno vodi do Kristusove resnice. Ali živim v namišljenem svetu, ki sem si ga ustvaril, ker o resničnosti in doživetjih svojega življenja ne premišljujem v veri? Vse, kar moram storiti, je premagati nezaupanje z vero in zaupanjem v Kristusa.
3. Tako je bilo napisano: Križ ni napaka. Kristus ga ne vidi kot nujno zlo. Dejansko – »tako je pisano«. Ne bi moglo biti drugače. Brez križa ni vstajenja. Brez vstajenja ni izkušnje polnosti življenja, ni upanja za prihodnost. Tudi moje življenje ima svojo izkušnjo Kristusovega križa. To, kar zame predstavlja nepričakovan preobrat, oviro ali težavo, je v Gospodovih očeh način očiščevanja mojega srca in me pripelje do vstajenja.

Pogovor s Kristusom: Gospod, včasih se bojim, da vidim duha, podobno kot učenci. Tvoja volja in načrt sta tako daleč onkraj mene, da včasih težko ločim med lastnimi domišljijami ali lažnimi upi ter tvojo voljo in klicem. Pomagaj mi najti v sebi edini vir mojih upov in tistega, ki me nikoli ne bo izdal.

Odločitev: Danes bom govoril o Kristusovem vstajenju in upanju, ki ga prinaša.

Tudi ona dva sta pripovedovala, kaj se je zgodilo na poti in kako sta ga prepoznala po lomljenju kruha. Ko so se oni pogovarjali o tem, je sam stopil mednje in jim rekel: »Mir vam bodi!« Vznemirili so se in obšel jih je strah. Mislili so, da vidijo duha. Dejal jim je: »Kaj ste preplašeni in zakaj se vam v srcu oglašajo dvomi? Poglejte moje roke in moje noge, da sem jaz sam. Potipljite me in poglejte, kajti duh nima mesa in kosti, kakor vidite, da jih imam jaz.« Ko je to rekel, jim je pokazal roke in noge. Ker pa od veselja še niso verjeli in so se čudili, jim je rekel: »Imate tukaj kakšno jed?« Ponudili so mu kos pečene ribe. Vzel jo je in jo vpričo njih pojedel. Nato jim je rekel: »To so besede, ki sem vam jih povedal, ko sem bil še pri vas: Mora se izpolniti vse, kar je pisano o meni v Mojzesovi postavi, prerokih in psalmih.« Tedaj jim je odprl um, da so doumeli Pisma. Rekel jim je: »Tako je pisano: Mesija bo trpel in tretji dan vstal od mrtvih, in v njegovem imenu se bo oznanilo vsem narodom spreobrnjenje v odpuščanje grehov, s čimer bodo začeli v Jeruzalemu. Vi ste priče teh reči.

Uvodna molitev: Gospod, verjamem, da si zdaj tukaj prisoten, ko se obračam k tebi v molitvi. Zaupam in imam zaupanje v tvojo željo, da mi danes podariš vso milost, ki jo potrebujem. Hvala ti za tvojo ljubezen, hvala ti za tvojo neskončno velikodušnost do mene. V zameno ti dajem svoje življenje in svojo ljubezen.

Prošnja: Gospod, povečaj mojo vero v tvojo prisotnost v evharistiji in v mojem življenju.

Razmišljanja:

1. Jezusa spoznajo po lomljenju kruha: Ta odlomek sledi srečanju Kristusa z dvema učencema na poti v Emaus. Vrnili so se v Jeruzalem in drugim učencem poročali o tem, kar so videli pri lomljenju kruha - ime, ki ga je zgodnja Cerkev dala evharistični slovesnosti. Luka ni beležil samo prikazovanja Vstalega Gospoda, temveč je tudi poučeval, da je ta isti Gospod navzoč v evharistiji. Jezus nas ljubi, tako kot je jasno pokazal na Kalvariji. Želi nam odpustiti naše grehe in nam podariti večno življenje. Nezadovoljen s tem, da se je daroval na Kalvariji, se želi še naprej darovati in ostati z nami vedno. Evharistija je znamenje njegove ogromne ljubezni. Je vir in višek našega duhovnega življenja. To je skrivnost, nad katero moramo vsak dan premišljevati in jo čim pogosteje doživeti v svojem življenju.
2. Mir vam dajem: Jezus je svojim učencem obljubil mir: “Mir vam dajem” (Janez 14,27). Podaril jim bo svoj mir - mir, ki ni od tega sveta. Če smo prepričani o njegovi ljubezni, česa se moramo bati? Če smo prepričani, da je z nami, zakaj bi bili zaradi česar koli zaskrbljeni? Jezus takole vpraša svoje učence: “Zakaj ste vznemirjeni?” Bili so priča njegovi ljubezni na križu in slavi njegovega vstajenja. Bili so priča njegovi moči in dobroti. Če je Bog za nas, kdo je lahko proti nam? Smo vznemirjeni? Kaj teži naše srce in dušo? Kaj nam jemlje spanec in mir? To Moramo izročiti Jezusu. Vedno znova si moramo priklicati njegovo ljubezen in prisotnost ter njegovo darilo miru. Kolikorkrat nas skrbi, moramo iti k Jezusu in to izročati.
3. Vi ste priče: Jezus potrebuje priče tudi danes. Koliko ljudi ga ne pozna? Koliko ljudi ne pozna njegove ljubezni in še vedno nosi breme greha? Mi, ki smo prejeli dar vere, imamo dolžnost, da ga delimo z drugimi. Svet potrebuje priče. Svet mora videti življenja, ki so bila preoblikovana po milosti, koherentne katolike, ki živijo vero, ki jo izpovedujejo. Prav tako moramo pričevati o preobražujoči moči Kristusa v evharistiji. Ali pripeljem svojo družino in prijatelje bliže našemu Gospodu v evharistiji?

Pogovor s Kristusom: Gospod, svoje skrbi izročam v tvoje roke. Pomagaj mi, da še naprej zaupam tvoji previdnosti. Bodi z menoj danes in mi pomagaj živeti to, kar verujem. Vem, da si z menoj, vendar imam težavo, ki mi preprečuje da bi delil svojo vero z drugimi. Daj mi potreben pogum, da govorim o tebi in tvoji ljubezni. Vem, da te potrebujejo; daj mi preudarnost, da vem, kaj storiti in kaj reči.

Odločitev: Danes bom v evharistiji prenesel ljubezen do Kristusa na nekoga, ki mi je blizu.

Tudi ona dva sta pripovedovala, kaj se je zgodilo na poti in kako sta ga prepoznala po lomljenju kruha. Ko so se oni pogovarjali o tem, je sam stopil mednje in jim rekel: »Mir vam bodi!« Vznemirili so se in obšel jih je strah. Mislili so, da vidijo duha. Dejal jim je: »Kaj ste preplašeni in zakaj se vam v srcu oglašajo dvomi? Poglejte moje roke in moje noge, da sem jaz sam. Potipljite me in poglejte, kajti duh nima mesa in kosti, kakor vidite, da jih imam jaz.« Ko je to rekel, jim je pokazal roke in noge. Ker pa od veselja še niso verjeli in so se čudili, jim je rekel: »Imate tukaj kakšno jed?« Ponudili so mu kos pečene ribe. Vzel jo je in jo vpričo njih pojedel. Nato jim je rekel: »To so besede, ki sem vam jih povedal, ko sem bil še pri vas: Mora se izpolniti vse, kar je pisano o meni v Mojzesovi postavi, prerokih in psalmih.« Tedaj jim je odprl um, da so doumeli Pisma. Rekel jim je: »Tako je pisano: Mesija bo trpel in tretji dan vstal od mrtvih, in v njegovem imenu se bo oznanilo vsem narodom spreobrnjenje v odpuščanje grehov, s čimer bodo začeli v Jeruzalemu. Vi ste priče teh reči.

Uvodna molitev: Gospod, ti si vir vsega življenja, saj si življenje samo. Tvoje vstajenje mi daje upanje, da bom tudi jaz vstal od mrtvih in se na veke veselil s teboj v nebesih. Pogosteje moram premišljevati o dobrem, ki si ga storil za nas, in o tvojih obljubah tistim, ki zaupajo vate. Hvala ti, Jezus, ker si vstal in nam utiraš pot domov v nebesa. Ljubim te in želim ti slediti z vsem svojim srcem. V polnosti želim sodelovati s teboj, da bi še mnogi ljudje prišli v nebesa.

Prošnja: Gospod Jezus, prinesi mi svoj velikonočni mir. Naj delim tvojo zmago nad grehom in smrtjo. Živim le zate.

Razmišljanja:

1. Mešana in spreminjajoča se reakcija učencev na vstajenje: Evangeliji prikazujejo nihajoče odzive učencev. Želijo verjeti, a jim manjka zaupanja. Ob Kristusovem vstajenju doživljajo iskreno veselje, hkrati pa še niso povsem premagali svojega previdnega nezaupanja. Dva iz Emavsa pripovedujeta o svojem srečanju z vstalim Gospodom in on sam se pojavi med njimi. Kljub temu da je tik pred njimi, sta počasna v verovanju. Gospodova potrpežljiva in sprejemajoča drža je spodbudna. Ni prišel po obrok, vendar vzame kos ribe, da bi jim pomagal verjeti. Tudi mi imamo svoje trenutke luči in velikodušnosti ter trenutke lenobe in notranjega upiranja. Želim verovati, a ker to pomeni opuščanje lažnih varnosti, potrebujem učenje nenavezanosti in očiščenje. Kristus mi s svojo bližino pomaga v moji slabosti.
2. Jaz sem: Kristus ni duh. Ni produkt moje domišljije ali posledica želja, ki so prelepe, da bi bile resnične. Kristus je resničnejši od mojih strahov, njegova milost je močnejša od moje slabosti, močnejša od greha in smrti same. Ko imajo učenci mešane reakcije na njegovo navzočnost, jih nežno povabi, naj si opomorejo in to, kar se dogaja, premislijo v veri. Premišljevanje v veri vedno vodi do Kristusove resnice. Ali živim v namišljenem svetu, ki sem si ga ustvaril, ker o resničnosti in doživetjih svojega življenja ne premišljujem v veri? Vse, kar moram storiti, je premagati nezaupanje z vero in zaupanjem v Kristusa.
3. Tako je bilo napisano: Križ ni napaka. Kristus ga ne vidi kot nujno zlo. Dejansko – »tako je pisano«. Ne bi moglo biti drugače. Brez križa ni vstajenja. Brez vstajenja ni izkušnje polnosti življenja, ni upanja za prihodnost. Tudi moje življenje ima svojo izkušnjo Kristusovega križa. To, kar zame predstavlja nepričakovan preobrat, oviro ali težavo, je v Gospodovih očeh način očiščevanja mojega srca in me pripelje do vstajenja.

Pogovor s Kristusom: Gospod, včasih se bojim, da vidim duha, podobno kot učenci. Tvoja volja in načrt sta tako daleč onkraj mene, da včasih težko ločim med lastnimi domišljijami ali lažnimi upi ter tvojo voljo in klicem. Pomagaj mi najti v sebi edini vir mojih upov in tistega, ki me nikoli ne bo izdal.

Odločitev: Danes bom govoril o Kristusovem vstajenju in upanju, ki ga prinaša.