Prišel je v Kafarnáum, mesto v Galileji, in v soboto učil ljudi. Strmeli so nad njegovim naukom, kajti njegova beseda je bila izrečena z oblastjo. V shodnici je bil človek, ki je imel duha nečistega demona. Z močnim glasom je zavpil: »Ej, kaj imamo s teboj, Jezus Nazarečan? Si nas prišel pokončat? Vem, kdo si: Sveti, Božji.« Jezus pa mu je zapovedal: »Umolkni in pojdi iz njega!« Demon ga je vrgel na sredo in šel iz njega, ne da bi ga poškodoval. Vsi so osupnili in govorili med seboj: »Kakšna je ta beseda! Saj z oblastjo in močjo ukazuje nečistim duhovom in odhajajo.« In glas o njem se je širil po vseh okoliških krajih.

Uvodna molitev: Gospod, s prizanesljivostjo si gledal name. V moji duši si videl rodovitno zemljo in si zasejal svojo besedo v upanju na obilen pridelek. Upam, da te ne bom nikoli razočaral. Dovolim ti, da me vodiš do polnosti mojega poklica kot tvojega učenca.

Prošnja: Kristus, naj me gorečnost za tvoje prijateljstvo tako prevzame, da se bom izogibal vseh grehov, ki me bremenijo!

Razmišljanja:

1. Velika upanja: Jezus je imel velike načrte za Kafarnáum - veliko mesto na glavni trgovski poti ob Genazareškem jezeru. To je bila idealna točka za širjenje evangelija. Bo kdo iz tako velikega mesta prisluhnil njegovemu sporočilu? Kristus si je tam naredil svoj dom. Večji del njegovega javnega poučevanja se je odvijalo v Kafarnáumu in več kot tretjino njegovih čudežev se je zgodilo prav tam. Tu je bilo povsem drugače kot v Nazaretu. Kristus nas prosi, naj najdemo svoj Kafarnáum - kraj, kjer lahko postanemo najbolj učinkoviti apostoli zanj, izkoristimo svoje talente, evangeliziramo svoje bližnje. To lahko zahteva večjo ljubezen, vendar vidimo, kako Kristus blagoslovi to prizadevanje s svojo navzočnostjo, poučevanjem in zdravljenjem.
2. Preprosta vera: Kristus se odloči ozdraviti človeka na soboto v Kafarnáumu in nihče ne dvigne obrvi! Kako drugače od Jeruzalema! Tu imajo ljudje preprosto vero, ne obremenujejo se z zakonitostmi postave. “Tu lahko pridigam. Tu lahko zdravim. Tu lahko delam!” Kristus se tukaj počuti doma in dobrodošel. Tu najde Kristus svoje prve apostole: Petra, Andreja, Jakoba, Janeza, Mateja. Najde tudi vero tudi med pogani - stotnik, ki prosi za ozdravitev. V tem mestu se čuti njegova posebna naklonjenost. Vendar od tistih, ki so prejeli več, se tudi pričakuje več.
3. Radodarnost, potisnjena do svojih meja: Če duša odgovori z radodarnostjo, jo Kristus pripelje do njene polnosti. Spodbujen z vero Kafarnáuma, Kristus od njega zahteva več, tako kot je zahteval od bogatega mladeniča. Kot vidimo pozneje v evangeliju, bi bilo lažje, bolj primerno, če bi Kristus v veri polnem Kafarnáumu razkril svetu eno svojih najtežjih naukov: da se predstavi kot živi kruh, ki je prišel iz nebes? Na koncu ga večina zapusti. “Ali boste tudi vi odšli?” Današnje ruševine Kafarnáuma pričajo o resničnosti Kristusove opombe: “In ti, Kafarnáum! Se boš mar do neba povzdignil? Do podzemlja se boš pogreznil! Če bi se v Sódomi zgodila mogočna dela, ki so se zgodila v tebi, bi še danes stala. Toda povem vam: Sódomski deželi bo na sodni dan laže kakor tebi.” (Mt 11:23-24).

Pogovor s Kristusom: Gospod, poznaš me in veš vse o meni. Ne dovoli mi, da bi se slepil zaradi napuha lastnih mnenj in idej! Pomagaj mi, da te bom vedno imel pred seboj kot cilj svojega življenja, kot dragocen biser, za katerega z veseljem prodam vse, kar imam, da bi ga posedoval!

Sklep: Danes bom uporabil enega od svojih talentov, da komu pomagam.

Prišel je v Kafarnáum, mesto v Galileji, in v soboto učil ljudi. Strmeli so nad njegovim naukom, kajti njegova beseda je bila izrečena z oblastjo. V shodnici je bil človek, ki je imel duha nečistega demona. Z močnim glasom je zavpil: »Ej, kaj imamo s teboj, Jezus Nazarečan? Si nas prišel pokončat? Vem, kdo si: Sveti, Božji.« Jezus pa mu je zapovedal: »Umolkni in pojdi iz njega!« Demon ga je vrgel na sredo in šel iz njega, ne da bi ga poškodoval. Vsi so osupnili in govorili med seboj: »Kakšna je ta beseda! Saj z oblastjo in močjo ukazuje nečistim duhovom in odhajajo.« In glas o njem se je širil po vseh okoliških krajih.

Uvodna molitev: Gospod, s prizanesljivostjo si gledal name. V moji duši si videl rodovitno zemljo in si zasejal svojo besedo v upanju na obilen pridelek. Upam, da te ne bom nikoli razočaral. Dovolim ti, da me vodiš do polnosti mojega poklica kot tvojega učenca.

Prošnja: Kristus, naj me gorečnost za tvoje prijateljstvo tako prevzame, da se bom izogibal vseh grehov, ki me bremenijo!

Razmišljanja:

1. Velika upanja: Jezus je imel velike načrte za Kafarnáum - veliko mesto na glavni trgovski poti ob Genazareškem jezeru. To je bila idealna točka za širjenje evangelija. Bo kdo iz tako velikega mesta prisluhnil njegovemu sporočilu? Kristus si je tam naredil svoj dom. Večji del njegovega javnega poučevanja se je odvijalo v Kafarnáumu in več kot tretjino njegovih čudežev se je zgodilo prav tam. Tu je bilo povsem drugače kot v Nazaretu. Kristus nas prosi, naj najdemo svoj Kafarnáum - kraj, kjer lahko postanemo najbolj učinkoviti apostoli zanj, izkoristimo svoje talente, evangeliziramo svoje bližnje. To lahko zahteva večjo ljubezen, vendar vidimo, kako Kristus blagoslovi to prizadevanje s svojo navzočnostjo, poučevanjem in zdravljenjem.
2. Preprosta vera: Kristus se odloči ozdraviti človeka na soboto v Kafarnáumu in nihče ne dvigne obrvi! Kako drugače od Jeruzalema! Tu imajo ljudje preprosto vero, ne obremenujejo se z zakonitostmi postave. “Tu lahko pridigam. Tu lahko zdravim. Tu lahko delam!” Kristus se tukaj počuti doma in dobrodošel. Tu najde Kristus svoje prve apostole: Petra, Andreja, Jakoba, Janeza, Mateja. Najde tudi vero tudi med pogani - stotnik, ki prosi za ozdravitev. V tem mestu se čuti njegova posebna naklonjenost. Vendar od tistih, ki so prejeli več, se tudi pričakuje več.
3. Radodarnost, potisnjena do svojih meja: Če duša odgovori z radodarnostjo, jo Kristus pripelje do njene polnosti. Spodbujen z vero Kafarnáuma, Kristus od njega zahteva več, tako kot je zahteval od bogatega mladeniča. Kot vidimo pozneje v evangeliju, bi bilo lažje, bolj primerno, če bi Kristus v veri polnem Kafarnáumu razkril svetu eno svojih najtežjih naukov: da se predstavi kot živi kruh, ki je prišel iz nebes? Na koncu ga večina zapusti. “Ali boste tudi vi odšli?” Današnje ruševine Kafarnáuma pričajo o resničnosti Kristusove opombe: “In ti, Kafarnáum! Se boš mar do neba povzdignil? Do podzemlja se boš pogreznil! Če bi se v Sódomi zgodila mogočna dela, ki so se zgodila v tebi, bi še danes stala. Toda povem vam: Sódomski deželi bo na sodni dan laže kakor tebi.” (Mt 11:23-24).

Pogovor s Kristusom: Gospod, poznaš me in veš vse o meni. Ne dovoli mi, da bi se slepil zaradi napuha lastnih mnenj in idej! Pomagaj mi, da te bom vedno imel pred seboj kot cilj svojega življenja, kot dragocen biser, za katerega z veseljem prodam vse, kar imam, da bi ga posedoval!

Sklep: Danes bom uporabil enega od svojih talentov, da komu pomagam.

Prišel je v Kafarnáum, mesto v Galileji, in v soboto učil ljudi. Strmeli so nad njegovim naukom, kajti njegova beseda je bila izrečena z oblastjo. V shodnici je bil človek, ki je imel duha nečistega demona. Z močnim glasom je zavpil: »Ej, kaj imamo s teboj, Jezus Nazarečan? Si nas prišel pokončat? Vem, kdo si: Sveti, Božji.« Jezus pa mu je zapovedal: »Umolkni in pojdi iz njega!« Demon ga je vrgel na sredo in šel iz njega, ne da bi ga poškodoval. Vsi so osupnili in govorili med seboj: »Kakšna je ta beseda! Saj z oblastjo in močjo ukazuje nečistim duhovom in odhajajo.« In glas o njem se je širil po vseh okoliških krajih.

Uvodna molitev: Gospod, s prizanesljivostjo si gledal name. V moji duši si videl rodovitno zemljo in si zasejal svojo besedo v upanju na obilen pridelek. Upam, da te ne bom nikoli razočaral. Dovolim ti, da me vodiš do polnosti mojega poklica kot tvojega učenca.

Prošnja: Kristus, naj me gorečnost za tvoje prijateljstvo tako prevzame, da se bom izogibal vseh grehov, ki me bremenijo!

Razmišljanja:

1. Velika upanja: Jezus je imel velike načrte za Kafarnáum - veliko mesto na glavni trgovski poti ob Genazareškem jezeru. To je bila idealna točka za širjenje evangelija. Bo kdo iz tako velikega mesta prisluhnil njegovemu sporočilu? Kristus si je tam naredil svoj dom. Večji del njegovega javnega poučevanja se je odvijalo v Kafarnáumu in več kot tretjino njegovih čudežev se je zgodilo prav tam. Tu je bilo povsem drugače kot v Nazaretu. Kristus nas prosi, naj najdemo svoj Kafarnáum - kraj, kjer lahko postanemo najbolj učinkoviti apostoli zanj, izkoristimo svoje talente, evangeliziramo svoje bližnje. To lahko zahteva večjo ljubezen, vendar vidimo, kako Kristus blagoslovi to prizadevanje s svojo navzočnostjo, poučevanjem in zdravljenjem.
2. Preprosta vera: Kristus se odloči ozdraviti človeka na soboto v Kafarnáumu in nihče ne dvigne obrvi! Kako drugače od Jeruzalema! Tu imajo ljudje preprosto vero, ne obremenujejo se z zakonitostmi postave. “Tu lahko pridigam. Tu lahko zdravim. Tu lahko delam!” Kristus se tukaj počuti doma in dobrodošel. Tu najde Kristus svoje prve apostole: Petra, Andreja, Jakoba, Janeza, Mateja. Najde tudi vero tudi med pogani - stotnik, ki prosi za ozdravitev. V tem mestu se čuti njegova posebna naklonjenost. Vendar od tistih, ki so prejeli več, se tudi pričakuje več.
3. Radodarnost, potisnjena do svojih meja: Če duša odgovori z radodarnostjo, jo Kristus pripelje do njene polnosti. Spodbujen z vero Kafarnáuma, Kristus od njega zahteva več, tako kot je zahteval od bogatega mladeniča. Kot vidimo pozneje v evangeliju, bi bilo lažje, bolj primerno, če bi Kristus v veri polnem Kafarnáumu razkril svetu eno svojih najtežjih naukov: da se predstavi kot živi kruh, ki je prišel iz nebes? Na koncu ga večina zapusti. “Ali boste tudi vi odšli?” Današnje ruševine Kafarnáuma pričajo o resničnosti Kristusove opombe: “In ti, Kafarnáum! Se boš mar do neba povzdignil? Do podzemlja se boš pogreznil! Če bi se v Sódomi zgodila mogočna dela, ki so se zgodila v tebi, bi še danes stala. Toda povem vam: Sódomski deželi bo na sodni dan laže kakor tebi.” (Mt 11:23-24).

Pogovor s Kristusom: Gospod, poznaš me in veš vse o meni. Ne dovoli mi, da bi se slepil zaradi napuha lastnih mnenj in idej! Pomagaj mi, da te bom vedno imel pred seboj kot cilj svojega življenja, kot dragocen biser, za katerega z veseljem prodam vse, kar imam, da bi ga posedoval!

Sklep: Danes bom uporabil enega od svojih talentov, da komu pomagam.