Bodite usmiljeni, kakor je usmiljen tudi vaš Oče!« »Ne sodite in ne boste sojeni. Ne obsojajte in ne boste obsojeni. Odpuščajte in vam bo odpuščeno. Dajajte in se vam bo dalo; dobro, potlačeno, potreseno in zvrhano mero vam bodo nasuli v naročje. S kakršno mero namreč merite, s takšno se vam bo odmerilo.«

Uvodna molitev: Dragi Jezus, prepogosto se primerjam z drugimi. Lahko najdem ali si predstavljam svojo premoč nad njimi. Tebe in tvojo veliko dobroto preziram. Pozabljam, da vse, kar imam, izhaja iz tebe in da si ne morem pripisati zaslug za nobeno svojo kvaliteto ali krepost. Želim si zapomniti to resnico in imeti pristno ponižnost v svojem srcu. Tukaj sem, Gospod, da te spoznavam in bolj ljubim skozi molitev.

Prošnja: Gospod, pomagaj mi, da odpustim iz srca.

Razmišljanja:

1. Pravo bojišče: Čeprav je težko, se običajno lahko približamo in oprostimo krivico, ki smo jo utrpeli. Pozabimo na to, kar se je zgodilo, in poskušamo iti naprej. Vendar pa je težje odpustiti, ko pogledamo v srce svojega krivca in se ne odrekamo dobrobiti, ki je tam. Naša srca so bojišče dobrega in zla, in odpustiti pomeni biti pripravljen pomagati tako krivcu kot sebi, da premagava logiko zla. To pomeni staviti na stran dobrega in zaupati, da je dobrota na koncu bolj privlačna za človeško srce kot idol zla. Kristus je vedno pogledal v srce in stavil na stran dobrega.
2. Nastaviti drugo lice: “Kajti če ljubite tiste, ki vas ljubijo, kakšno plačilo imate? Tudi grešniki ljubijo tiste, ki jih ljubijo” (Lk 6,32). Krščansko odpuščanje vključuje odrekanje našim zahtevam za povračilo. Pomeni nastaviti drugo lice. Pomeni tudi odrekanje našemu plašču. Vendar pa je vse to relativno enostavno v primerjavi s tem, da odstopimo od našega dobrega imena, da nadaljujemo v ljubezni, tudi ko nas bodo napačno razumeli. Tudi tu se moramo odreči našim zahtevam za povračilo, v blatu prostovoljno umreti in potrpežljivo čakati, da nas Oče ponovno vzdigne.
3. Prehoditi celotno pot: Krščanska etika je pozitivna. Ne gre samo za to, da ne delamo slabih stvari, ampak za to, da delamo dobre stvari; pozitivno gradnjo. Malo spreminjamo svet tako, da ne delamo slabih stvari. Kristusu to ni bilo dovolj. Odrekel se je svojemu plašču, odrekel se je svojemu dobremu imenu, odrekel se je vsemu – do zadnje kaplje svoje krvi. Pogosto se počutimo dobro glede sebe, ker smo primerljivi z našim bližnjim; vendar se ne smemo primerjati s svojim bližnjim. Primerjati se moramo z Bogom, in pokazal nam je, kako biti ploden: s plačilom odkupnine z lastno krvjo. V odpustku in usmiljenju je njegova velikodušnost brez meja.

Pogovor s Kristusom: Dragi Jezus, pomagaj mi, da vedno iščem popolnost v ljubezni do tebe in bližnjega. Hočem hoditi po poti obilne ljubezni, ker je to tvoja pot in si ti vir vse moje sreče.

Sklep: Prvi bom ponudil opravičilo ali rešitev za gradnjo enotnosti v svojem domu in delovnem okolju.

Bodite usmiljeni, kakor je usmiljen tudi vaš Oče!« »Ne sodite in ne boste sojeni. Ne obsojajte in ne boste obsojeni. Odpuščajte in vam bo odpuščeno. Dajajte in se vam bo dalo; dobro, potlačeno, potreseno in zvrhano mero vam bodo nasuli v naročje. S kakršno mero namreč merite, s takšno se vam bo odmerilo.«

Uvodna molitev: Dragi Jezus, prepogosto se primerjam z drugimi. Lahko najdem ali si predstavljam svojo premoč nad njimi. Tebe in tvojo veliko dobroto preziram. Pozabljam, da vse, kar imam, izhaja iz tebe in da si ne morem pripisati zaslug za nobeno svojo kvaliteto ali krepost. Želim si zapomniti to resnico in imeti pristno ponižnost v svojem srcu. Tukaj sem, Gospod, da te spoznavam in bolj ljubim skozi molitev.

Prošnja: Gospod, pomagaj mi, da odpustim iz srca.

Razmišljanja:

1. Pravo bojišče: Čeprav je težko, se običajno lahko približamo in oprostimo krivico, ki smo jo utrpeli. Pozabimo na to, kar se je zgodilo, in poskušamo iti naprej. Vendar pa je težje odpustiti, ko pogledamo v srce svojega krivca in se ne odrekamo dobrobiti, ki je tam. Naša srca so bojišče dobrega in zla, in odpustiti pomeni biti pripravljen pomagati tako krivcu kot sebi, da premagava logiko zla. To pomeni staviti na stran dobrega in zaupati, da je dobrota na koncu bolj privlačna za človeško srce kot idol zla. Kristus je vedno pogledal v srce in stavil na stran dobrega.
2. Nastaviti drugo lice: “Kajti če ljubite tiste, ki vas ljubijo, kakšno plačilo imate? Tudi grešniki ljubijo tiste, ki jih ljubijo” (Lk 6,32). Krščansko odpuščanje vključuje odrekanje našim zahtevam za povračilo. Pomeni nastaviti drugo lice. Pomeni tudi odrekanje našemu plašču. Vendar pa je vse to relativno enostavno v primerjavi s tem, da odstopimo od našega dobrega imena, da nadaljujemo v ljubezni, tudi ko nas bodo napačno razumeli. Tudi tu se moramo odreči našim zahtevam za povračilo, v blatu prostovoljno umreti in potrpežljivo čakati, da nas Oče ponovno vzdigne.
3. Prehoditi celotno pot: Krščanska etika je pozitivna. Ne gre samo za to, da ne delamo slabih stvari, ampak za to, da delamo dobre stvari; pozitivno gradnjo. Malo spreminjamo svet tako, da ne delamo slabih stvari. Kristusu to ni bilo dovolj. Odrekel se je svojemu plašču, odrekel se je svojemu dobremu imenu, odrekel se je vsemu – do zadnje kaplje svoje krvi. Pogosto se počutimo dobro glede sebe, ker smo primerljivi z našim bližnjim; vendar se ne smemo primerjati s svojim bližnjim. Primerjati se moramo z Bogom, in pokazal nam je, kako biti ploden: s plačilom odkupnine z lastno krvjo. V odpustku in usmiljenju je njegova velikodušnost brez meja.

Pogovor s Kristusom: Dragi Jezus, pomagaj mi, da vedno iščem popolnost v ljubezni do tebe in bližnjega. Hočem hoditi po poti obilne ljubezni, ker je to tvoja pot in si ti vir vse moje sreče.

Sklep: Prvi bom ponudil opravičilo ali rešitev za gradnjo enotnosti v svojem domu in delovnem okolju.

Bodite usmiljeni, kakor je usmiljen tudi vaš Oče!« »Ne sodite in ne boste sojeni. Ne obsojajte in ne boste obsojeni. Odpuščajte in vam bo odpuščeno. Dajajte in se vam bo dalo; dobro, potlačeno, potreseno in zvrhano mero vam bodo nasuli v naročje. S kakršno mero namreč merite, s takšno se vam bo odmerilo.«

Uvodna molitev: Dragi Jezus, prepogosto se primerjam z drugimi. Lahko najdem ali si predstavljam svojo premoč nad njimi. Tebe in tvojo veliko dobroto preziram. Pozabljam, da vse, kar imam, izhaja iz tebe in da si ne morem pripisati zaslug za nobeno svojo kvaliteto ali krepost. Želim si zapomniti to resnico in imeti pristno ponižnost v svojem srcu. Tukaj sem, Gospod, da te spoznavam in bolj ljubim skozi molitev.

Prošnja: Gospod, pomagaj mi, da odpustim iz srca.

Razmišljanja:

1. Pravo bojišče: Čeprav je težko, se običajno lahko približamo in oprostimo krivico, ki smo jo utrpeli. Pozabimo na to, kar se je zgodilo, in poskušamo iti naprej. Vendar pa je težje odpustiti, ko pogledamo v srce svojega krivca in se ne odrekamo dobrobiti, ki je tam. Naša srca so bojišče dobrega in zla, in odpustiti pomeni biti pripravljen pomagati tako krivcu kot sebi, da premagava logiko zla. To pomeni staviti na stran dobrega in zaupati, da je dobrota na koncu bolj privlačna za človeško srce kot idol zla. Kristus je vedno pogledal v srce in stavil na stran dobrega.
2. Nastaviti drugo lice: “Kajti če ljubite tiste, ki vas ljubijo, kakšno plačilo imate? Tudi grešniki ljubijo tiste, ki jih ljubijo” (Lk 6,32). Krščansko odpuščanje vključuje odrekanje našim zahtevam za povračilo. Pomeni nastaviti drugo lice. Pomeni tudi odrekanje našemu plašču. Vendar pa je vse to relativno enostavno v primerjavi s tem, da odstopimo od našega dobrega imena, da nadaljujemo v ljubezni, tudi ko nas bodo napačno razumeli. Tudi tu se moramo odreči našim zahtevam za povračilo, v blatu prostovoljno umreti in potrpežljivo čakati, da nas Oče ponovno vzdigne.
3. Prehoditi celotno pot: Krščanska etika je pozitivna. Ne gre samo za to, da ne delamo slabih stvari, ampak za to, da delamo dobre stvari; pozitivno gradnjo. Malo spreminjamo svet tako, da ne delamo slabih stvari. Kristusu to ni bilo dovolj. Odrekel se je svojemu plašču, odrekel se je svojemu dobremu imenu, odrekel se je vsemu – do zadnje kaplje svoje krvi. Pogosto se počutimo dobro glede sebe, ker smo primerljivi z našim bližnjim; vendar se ne smemo primerjati s svojim bližnjim. Primerjati se moramo z Bogom, in pokazal nam je, kako biti ploden: s plačilom odkupnine z lastno krvjo. V odpustku in usmiljenju je njegova velikodušnost brez meja.

Pogovor s Kristusom: Dragi Jezus, pomagaj mi, da vedno iščem popolnost v ljubezni do tebe in bližnjega. Hočem hoditi po poti obilne ljubezni, ker je to tvoja pot in si ti vir vse moje sreče.

Sklep: Prvi bom ponudil opravičilo ali rešitev za gradnjo enotnosti v svojem domu in delovnem okolju.